ZPP člen 105, 105/4, 208, 339, 339/12. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301.
prekinitev pravdnega postopka – nastop posledic stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pravdni postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Te posledice nastanejo z začetkom dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Postopek, prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. V konkretnem primeru je bilo treba glede nadaljevanja prekinjenega postopka upoštevati tudi posebno ureditev v 301. členu ZFPPIPP, po katerem razlog za prekinitev pravdnega postopka, ki je bila začet še pred začetkom stečajnega postopka zaradi uveljavitve upnikove terjatve, prekinjen pa zaradi posledic stečajnega postopka, preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pritožbeno sodišče je moralo v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti paziti tudi na to, če je o zahtevku že bilo pravnomočno odločeno. Če pritožbeno sodišče ugotovi, da obstaja takšna procesna ovira, ker je o tožbenem zahtevku že bilo pravnomočno odločeno pred odločitvijo o izpodbijani sodbi, potem mora razveljaviti izpodbijano sodbo in zavreči tožbo. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Tako je o terjatvi tožeče stranke pravnomočno odločeno s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic St 3499/2015 z dne 7. 10. 2016. Sklep je postal pravnomočen pred odločanjem o pritožbi tožene stranke pred pritožbenim sodišče.
pretep – brc z vojaškimi škornji – vzročna zveza – vpitje – video posnetek pretepa – načelo ustnosti – dokazovanje – ogled posnetkov izven naroka – uveljavljanje procesne kršitve – grajanje procesnih kršitev – audio posnetki – video posnetki – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da poškodbe oškodovanec lahko dokazuje tudi z lastno izjavo. Ker pa tožničine trditve in izpoved niso potrjene z objektivni dokazi (posnetki, zdravstvenimi izvidi) in so celo v nasprotju z njimi, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo tožencu, katerega trditve in izpovedi so skladne z drugimi dokazi.
Če ne bi bilo dogovora, da si razpravljajoči sodnik video posnetke ogleda in audio posnetke posluša izven naroka, bi prvostopenjsko sodišče, ki je tako ravnalo, storilo procesno kršitev, katero bi bili stranki dolžni uveljavljati na naroku.
zavrženje tožbe – poziv za dopolnitev tožbe – opozorilo na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči
Sodišče prve stopnje je v sklepu o zavrženju tožbe pravilno ugotovilo, da se tožnik na navedeni poziv za dopolnitev tožbe zaradi motenja posesti ni odzval.
Sodišče je tožnika opozorilo tudi na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Nevarnost nastanka zatrjevane premoženjske škode (izguba nepovratnih sredstev, zagotovljenih iz republiškega proračuna, za sofinanciranje sanacije objekta in plačilo škode izvajalcu del) ob odsotnosti zatrjevanja posebnih okoliščin primera (npr. nujnost sanacije in takojšnje izvedbe del zaradi potencialne nevarnosti objekta za okolico) ne zadosti pravnemu standardu težko nadomestljive škode za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče se ne strinja z naziranjem sodišča prve stopnje, da se pri izdaji regulacijskih začasnih odredb ne presoja pogoj iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-1, 439.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljene pritožbene novote
Subjekt vpisa ima kot udeleženec postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije nedvomno pravico do pritožbe proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ali ne. Vendar pa lahko v pritožbi proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga uveljavlja le napake (bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja), ki so se registrskemu sodišču zgodile pri izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa, ne more pa uveljavljati tudi razlogov, ki bi jih moral navajati v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, razen če izkaže, da teh razlogov brez svoje krivde ni mogel uveljaviti (že) v ugovornem postopku.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 50, 50/1, 50/1-1, 50/3.
izvedenec – nagrada izvedenca – ogled
Izvedenec v mnenju ni navedel, da bi opravil dejanske izmere oziroma izmere oziroma ugotovil, da te ustrezajo uporabljenim podatkom. Zato se ne vidi, da bi bil ogled za izdelavo mnenja potreben. Izvedenčeva naloga je bila prav izmeriti dejanske površine stavb in samo v tem primeru bi bil ogled potreben.
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111, 111/3. ZPP člen 7, 212. ZZZDR člen 123.
izselitev in izpraznitev stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Toženec pravnega naslova za bivanje v stanovanju tožnika ni izkazal (7. in 212. člen ZPP). Tožnik je stanovanje odkupil na podlagi stanovanjske pravice leta 1992 in je postal lastnik stanovanja, zaradi česar sklicevanje pritožbe na določilo tretjega odstavka 111. člena SZ-1, ki velja za imetnike stanovanjske pravice in njihove člane v zvezi s sklenitvijo najemne pogodbe, ni utemeljeno, saj tožnik v obravnavanem primeru ni več imetnik stanovanjske pravice, temveč je lastnik in zato je upravičen zahtevati izselitev toženca iz stanovanja.
Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju običajnega honorarja pravilno oprlo na tarifo za kabelsko retransmisijo glasbenih del iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik 1998). Ta je po četrtem odstavku 26. člena ZASP-B pridobila naravo skupnega sporazuma, na katerega je sodišče vezano.
Memorandum ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma, ker ni bil objavljen v Uradnem listu.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo plačilo določiti glede na toženkine prihodke, ki se nanašajo na kabelsko retransmisijo. Res je plačilo minimalnega avtorskega honorarja v tarifi predvideno le za primere, ko iz dokumentacije ni možno določiti prihodkov zavezanca, vendar je sodišče prve stopnje iz vsebinsko enakih razlogov, kot so navedeni v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/03 z dne 15. 12. 2005, upravičeno podvomilo o ustavnosti takšne ureditve, saj v tarifi ni konkretizirano, kolikšen honorar dolguje zavezanec, kadar so podlaga za izračun honorarja njegovi prihodki.
Do drugačne pravnomočne odločbe Sveta za avtorsko pravo se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – domneva lastninske pravice
Izločitve po 32. členu ZD ni brez zahteve dediča, zato se v primeru nasprotovanja sodedičev na pravdo napoti tisti dedič, ki uveljavlja izločitveni zahtevek, ne pa sodediči, ki glede zapustnikovega nepremičnega premoženja kot pravilno sprejemajo zemljiškoknjižno stanje.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnik je s starostjo 60 let in 40 leti, 3 meseci ter 17 dnevi pokojninske dobe, od tega 34 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe brez dokupa, izpolnil pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Delna pokojnina mu je bila zato pravilno priznana od odmerjene predčasne pokojnine.
Pri uveljavljanju kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je ključno, da pritožnik pojasni, kako je ta kršitev podana v konkretnem primeru. Navajanje pravne teorije, pravnih stališč in sodne prakse lahko služi le kot strokovna podkrepitev konkretizirano uveljavljanje kršitve, brez slednje pa je pritožba puhla. Takih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni dolžno ne povzeti v obrazložitev, kaj šele nanje odgovarjati. Dovolj je, da jih prebere in ugotovi, da so pravno neodločilne, ter to zapiše.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da izdano uporabno dovoljenje ne izključujejo obstoja stvarnih napak, zato se tožena stranka na tej podlagi ne more sklicevati, da napake ni oziroma da ji zanjo ne bi bilo treba vedeti.
OZ člen 131. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2.
prometna nesreča – kolo – vožnja s kolesom – udarna jama – grbina – vzročna zveza – javne ceste – vzdrževanje javnih cest – vzdrževanje javnih površin – asfaltni posedek
Da posedek oziroma predmetna neravnina ni bila v vzročni zvezi s padcem (tožnica je zatrjevala, da je s prednjim kolesom zapeljala v manjšo udarno jamo), jasno izhaja iz ostalih (ob istem zaslišanju podanih) izvedenčevih izjav, in sicer da posedek z asfaltno prevleko ustreza normalni cestni površini, čez katero lahko zapelješ (enako naj bi veljalo za posedek brez prevleke), da takšna neravnina ni nič posebnega in da bi jo normalno pazljiv kolesar enostavno prevozil, ne da bi (pri tem) izgubil ravnotežje, kot tudi da vožnja čez takšno neravnino ne more povzročiti takšnega zanihanja krmila, da bi te vrglo čez, oziroma zablokiranje sprednjega kolesa. Te njegove ugotovitve (navedbe) pa so upoštevaje tožničino trditveno podlago (o luknji oziroma udrtini v asfaltni podlagi kot vzroku za njen padec) v tem oziru tudi edine pomembne.
Vsled navedenega, ko torej pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, da je obdolženi vedel, da so na zakupljenih parcelah izviri pitne vode, in da se ta voda po cevovodu odvaja v vodno zbirališče - vodohran, od tod pa poteka po cevovodih do posameznih gospodinjstev, ter da se je zavedal, da z gnojenjem z gnojnico povzroča nevarnost za onesnaženje vode, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno, pa je kljub temu gnojil zemljišča in s tem povzročil onesnaženje pitne vode, pri čemer je ravnal z direktnim naklepom, saj se je zavedal svojega dejanja in ga je hote storil, ni mogoče pritrditi pritožbi, da je ravnal v dejanski in pravni zmoti.
Ker je v zemljiški knjigi vpisana dedinja, sodedič pa trdi, da je bila kupoprodajna pogodba v resnici darilna, je zapuščinsko sodišče pravilno postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo.
motenje posesti – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – izvrševanje služnosti – postavitev vrat na služnostno pot – preprečevanje prehoda s postavitvijo ograje – bistveno oteženo izvrševanje stvarne služnosti
S postavitvijo snemljive ograje, ki jo je tožnik lahko odprl, toženec izvrševanja služnosti ni bistveno otežil, saj je tožnik služnostno pravico še vedno lahko izvrševal.
Premoženjskih vprašanj med odstopnikom in prevzemnikom odvetniške pisarne ZOdv, veljaven v času sklepanja predmetne Pogodbe, ni urejal. Materialna vprašanja, povezana z dohodki odvetniškega zastopanja prevzetih strank pred in po prevzemu, so v dispoziciji pogodbenih strank.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - pristop na zaslišanje - izostanek storilčeve sodelovalne dolžnosti
Zaradi obnašanja storilca D.P., ko se ta sodišču ni hotel izkazati z osebnim dokumentom, s katerim bi potrdil svojo istovetnost in zato, ker ni ravnal v skladu z načelom sodelovalne dolžnosti, ki se v primeru vložitve zahteve za sodno varstvo zahteva od vlagateljev, na način, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoč zaključek, da je storilec, ki mu je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknil, ker ni prišel na zaslišanje na sodišče, na katero je bil pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so bile navedene v tretjem in četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma z novelo ZFPPIPP-G spremenjenem tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081260
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 26. ZPP člen 2, 2/1. OZ člen 33, 33/2, 51, 51/2, 51/3, 52, 282, 282/1.
ultra petitum – načelo koncentracije – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – reformatio in peius – načelo dispozitivnosti – pisna oblika pogodbe – obličnost in predpogodba – spremembe in dopolnitve pogodbe – razlaga zakonskih določb – izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje je dajatveni zahtevek iz tožbe smiselno štelo in obravnavalo kot zahtevek na ugotovitev nastopa pogoja po 26. členu ZIZ na podlagi stališča, da vsak dajatveni zahtevek (implicitno) vsebuje tudi ugotovitveni del. Vendar je v skladu s specialno ureditvijo ZFPPIPP z avtomatičnim preoblikovanjem dajatvenega tožbenega zahtevka v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve dajatveni zahtevek iz tožbe odpadel. Zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Po prvem odstavku 282. člena OZ je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Obsežno pritožbeno navajanje, da bi tožeča stranka tudi s predlaganim načinom izpolnitve dosegla enak (ekonomski) namen, je zato glede na vsebino prvega odstavka 282. člen OZ, nerelevantno.