ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3. ZPIZ-1 člen 60.
invalid III. kategorije invalidnosti - omejitve pri delu
Pri tožnici je prišlo do izgube delovne zmožnosti za manj kot 50 % in za njen poklic "izvajalec montažnih del" ni več sposobna. Je pa v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje njenega zdravja od 7. 8. 2013 sposobna opravljati drugo lažje fizično delo z omejitvami. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
ZPIZ-2 člen 72, 77, 77/1, 77/2, 77/3, 80, 108, 108/1.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid II. kategorije invalidnosti - poklicna rehabilitacija
Skladno z 80. členom ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna odločiti o nadomestilu za čas poklicne rehabilitacije. Ni pa dolžna izdati posebne upravne odločbe glede oblike in načina poklicne rehabilitacije. Glede omenjenega je potrebno skleniti posebno tripartitno pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi toženi stranki naložilo, da s posebnim upravnim aktom določi pogoje za poklicno rehabilitacijo, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna odločiti o pravici do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije (ko bodo za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji). O pogojih za poklicno rehabilitacijo pa je potrebno skleniti posebno pogodbo o poklicni rehabilitaciji, kot je opredeljena v 77. členu ZPIZ-2.
ZZZDR člen 103, 106, 106/2, 123, 123/1, 129, 129a. OZ člen 329. ZIZ člen 9, 9/2, 239.
začasna odredba – začasna ureditev preživljanja otrok – preživnina za mladoletnega otroka – materialne in pridobitne zmožnosti staršev – prestajanje zaporne kazni – izredna odpoved delovnega razmerja – zakrivljena pridobitna nezmožnost – stiki med starši in otroki – stroški voženj na stike – izvajanje stikov v zavodu za prestajanje kazni zapora – prisotnost tretje osebe – kršitev začasne odredbe o stikih – denarna kazen
Toženec je sam povzročil izgubo zaposlitve in s tem poslabšanje svojih preživninskih zmožnosti, kar ne more vplivati na višino njegove preživninske obveznosti do otrok. Zato je nerelevantna okoliščina, da toženec v času, ko mu je odvzeta prostost, ne more delati in pridobivati zaslužka, saj takšne situacije niso povzročile objektivne, od toženca neodvisne okoliščine, ampak njegovo nedopustno ravnanje na škodo tožnice in njunih otrok.
Glede izvrševanja osebnih stikov v ZPKZ je tožnica dolžna pripeljati otroka v zavod, pri čemer sama ni dolžna prisostvovati izvedbi stika. Tožnica je dolžna zgolj obvestiti toženca, kdaj (katero soboto po prejemu sodbe in sklepa o začasni odredbi glede stikov in potem naprej vsako drugo soboto) bo pripeljala otroka. Za vse ostalo (predvsem zagotovitev prisotnosti tretje polnoletne osebe v času stika, da je stik mogoče izvesti glede na pravila ZPKZ) je dolžan poskrbeti toženec. Prvo sodišče ni bilo dolžno določati tretje osebe, ki bo prisotna ob stikih.
stranska sankcija odvzema predmeta - razlogi za odvzem vozila - specialno povratništvo - razlog splošne varnosti in varovanje življenja in zdravja ljudi - ponavljanje istovrstnih prekrškov
Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je obdolženec specialni povratnik, obravnavani prekršek pa je z istim vozilom ponovno storil v krajšem časovnem obdobju. Očitno je torej, da do sedaj izrečene sankcije pri obdolženem niso dosegle specialnopreventivnega učinka, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolžencu mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bil zaloten in obdolženca na ta način kot voznika izločiti iz cestnega prometa ter mu s tem preprečiti njegovo ponavljanje prekrškov in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
vložitev novega predloga za izvršbo na isto sredstvo - litispendenca
Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo njegov predlog za izvršbo kot predlog za nadaljevanje izvršbe. Naslovil ga je kot predlog za izvršbo za podlagi izvršilnega naslova in na koncu predlagal, da sodišče dovoli izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah, pri čemer učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke. Utemeljeno tudi navaja, da ne gre za litispendenco, ker ne gre za isti predmet in da sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav gre za iste nepremičnine) ne moremo šteti kot ovire za novo izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080239
OZ člen 101, 130, 130/2, 301, 301/1, 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/4, 375, 375/1, 381. ZVPot člen 24, 24/3. ZPP člen 2, 2/1, 214, 214/2, 357, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izpolnitev pogodbene obveznosti – odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe – povrnitev škode – navadna škoda – izgubljeni dobiček – normalen tek stvari – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – zamuda upnika – kdaj pride upnik v zamudo – učinek upnikove zamude – prepoved obrestnih obresti – procesne obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Obveznost pripisa letalskih milj na podlagi domnevno plačanih računov in obveznost plačila na podlagi v tej pravdi obravnavanih (kasnejših) računov nista ne sočasni ne vzajemni (medsebojno povezani) terjatvi. Ugovor sočasne izpolnitve je namenjen le tovrstnim obveznostim, ni pa sredstvo, s katerim bi stranka dosegla, da nasprotna stranka izpolni vse zapadle obveznosti iz njunega trajajočega pogodbenega razmerja.
Zaradi hudih posledic za stranke in vsebinsko pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.
V primeru, ko je bila stranki vročena ključna vloga nasprotne stranke šele na prvem naroku, ima pravico nanjo odgovoriti v primernem roku po prvem naroku, četudi za postavitev dodatnega roka ni zaprosila.
trditveno in dokazno breme - izračun dolga - nekonkretizirano izpodbijanje višine - nespecificiran ugovor - nasprotovanje dokaznemu predlogu - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izračun dolga natančno in specificirano pojasnila in za svoje trditve tudi priložila dokaze, ki bi jih lahko tožena stranka tudi konkretno izpodbijala, česar pa ni storila. To pa pomeni, da ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Glede na navedeno ugotovitev pa je sodišče prve stopnje pravilno sledilo stališču tožeče stranke, ki je dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca finančne stroke nasprotovala ravno iz razloga, ker tožena stranka svojega ugovora glede višine ni vsebinsko podrobneje specificirala.
Odločitev sodišča prve stopnje o umiku pritožbe na podlagi tretjega odstavka 105a. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, ko sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, pravilna.
Pritožbeni očitek o preuranjenosti odločitve zaradi vloženega predloga za oprostitev plačila sodne takse pa ni utemeljen, saj je bil predlog za oprostitev že pravnomočno zavrnjen.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – odstop v izterjavo – ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve – mandat za izterjavo terjatve – nesklepčna tožba
Dolžnik lahko proti prevzemniku terjatve poda ugovor, ki se nanaša na samo pridobitev terjatve do njega.
Če ji terjatev ni bila odstopljena v izterjavo zaradi poplačila njene terjatve do odstopnika, pomeni da jo ima le pravico izterjati.
S sklenitvijo cesijske pogodbe cedirana terjatev preide iz premoženja cedenta v premoženje cesionarja. Ravno na podlagi ugotovljenega dejstva, da terjatev ni prešla iz premoženja A. A. v premoženje tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tožeča stranka z A. A. ni sklenila pogodbe o odstopu terjatve.
ZFPPIPP člen 20, 60, 60/2, 60/2-3, 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 355/3, 355/3-8. ZIZ člen 44.
izvršba zoper insolventnega dolžnika – stroški stečajnega postopka – tekoči stroški – občasni stroški – pravdni stroški – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
ZFPPIPP kot izjemo od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika določa izvršbo na podlagi sodne odločbe, izdane od zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Ne drži, da se kot stroški stečajnega postopka lahko štejejo le (pravdni) stroški iz postopkov v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. ZFPPIPP stroškov stečajnega postopka ne našteva taksativno, saj tako glede tekočih kot občasnih stroškov stečajnega postopka predvideva možnost, da med njih spadajo tudi drugi stroški. Čeprav ima vsaka stranka predhodno stroške v postopku oziroma zaradi njega, ta stranka glede pravdnih stroškov še ni v pravnem razmerju z nasprotno stranko, vse dokler ni odločeno o pravdi, in glede na zaključek pravde, tudi o povračilu stroškov. Šele končanje pravde ima torej za posledico odločitev o povračilu stroškov, zato je šele s sodno odločbo odločeno o upravičencu do povračila, o zavezancu za njihovo vračilo ter o tem, koliko le-ti znašajo. Tedaj torej šele nastane terjatev do nasprotne stranke iz naslova stroškov pravdnega postopka.
Toženec je v pravdnem postopku stranka, ki se s svojimi procesnimi dejanji brani pred zahtevkom tožeče stranke. V razmerju do tožnika ne uveljavlja nikakršne terjatve (dajatve, storitve, opustitve ali dopustitve), zato že iz navedenega razloga ne gre za upnika, ki v postopku zaradi insolventnosti lahko poleg glavnice uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Prijava terjatev zato že iz teh razlogov ne pride v poštev v primeru, ko se tekom pravdnega postopka začne stečajni postopek nad tožečo stranko, saj tožena stranka nima terjatve zoper tožečo stranko, da bi lahko „poleg glavnice terjatve“ uveljavljala stroške, ki so ji nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku. Ker terjatev iz naslova pravdnih stroškov (enako tudi, če bi šlo za stroške, ki so nastali tožniku) nastane šele z izdajo odločbe o stroških, pa je dolžnik dolžan plačati izterjevano obveznost kot stroške stečajnega postopka.
Zgolj podobnost blaga ali storitev ob popolni odsotnosti podobnosti znamk oziroma znakov sama po sebi ne zadošča za zaključek, da je verjetno izkazana kršitev znamke oziroma, da so podani relativni razlogi za zavrnitev znamke oziroma izbris znamke.
Če sta znamki popolnoma različni, kot v obravnavanem primeru, kljub enakosti oziroma podobnosti blaga in morebitni zamenljivosti blaga, kršitev znamke ni izkazana, saj verjetnosti zmede v takem primeru ni možno povezati z upoštevanjem celostnega vtisa ustvarjenega z znamkama in z zaznavo znamke kot celote.
stroški postopka – priznanje terjatev v stečajnem postopku – umik tožbe – takojšen umik tožbe – zamuda z umikom tožbe
Tožnica je tožbo umaknila več kot osem mesecev po tem, ko je bila seznanjena s priznanjem njene terjatve v stečajnem postopku, v času od priznanja terjatve do umika tožbe pa so toženki nastali stroški z odgovorom na tožbo, ki ne bi nastali, če bi tožnica tožbo umaknila takoj, torej v nekem razmeroma kratkem roku po priznanju njene terjatve. Tako ni mogoče šteti, da je izpolnila pogoj takojšnjega umika, kot ga zahteva 158. člen ZPP.
URS člen 23. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodno varstvo – pravica do sodnega varstva – zloraba pravice do sodnega varstva – protipravnost ravnanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ustava RS sicer v 23. členu vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, vendar to ne pomeni, da je pravica do sodnega varstva neomejena. Kot vsako pravico je tudi to treba izvrševati pošteno in skladno z njenim namenom. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da neutemeljeno ali objestno vlaganje tožb in drugih pravnih sredstev ter zloraba postopkov z namenom škodovati drugi stranki, predstavlja nedopustno ravnanje, ki je eden od elementov odškodninske odgovornosti.
Vsled navedenega, ko torej pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, da je obdolženi vedel, da so na zakupljenih parcelah izviri pitne vode, in da se ta voda po cevovodu odvaja v vodno zbirališče - vodohran, od tod pa poteka po cevovodih do posameznih gospodinjstev, ter da se je zavedal, da z gnojenjem z gnojnico povzroča nevarnost za onesnaženje vode, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno, pa je kljub temu gnojil zemljišča in s tem povzročil onesnaženje pitne vode, pri čemer je ravnal z direktnim naklepom, saj se je zavedal svojega dejanja in ga je hote storil, ni mogoče pritrditi pritožbi, da je ravnal v dejanski in pravni zmoti.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081260
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 26. ZPP člen 2, 2/1. OZ člen 33, 33/2, 51, 51/2, 51/3, 52, 282, 282/1.
ultra petitum – načelo koncentracije – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – reformatio in peius – načelo dispozitivnosti – pisna oblika pogodbe – obličnost in predpogodba – spremembe in dopolnitve pogodbe – razlaga zakonskih določb – izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje je dajatveni zahtevek iz tožbe smiselno štelo in obravnavalo kot zahtevek na ugotovitev nastopa pogoja po 26. členu ZIZ na podlagi stališča, da vsak dajatveni zahtevek (implicitno) vsebuje tudi ugotovitveni del. Vendar je v skladu s specialno ureditvijo ZFPPIPP z avtomatičnim preoblikovanjem dajatvenega tožbenega zahtevka v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve dajatveni zahtevek iz tožbe odpadel. Zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Po prvem odstavku 282. člena OZ je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Obsežno pritožbeno navajanje, da bi tožeča stranka tudi s predlaganim načinom izpolnitve dosegla enak (ekonomski) namen, je zato glede na vsebino prvega odstavka 282. člen OZ, nerelevantno.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid I. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 % in od 4. 2. 2014 ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je delal, to je pomožni delavec. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti pa je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ugotovljena preostala delovna zmožnost ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti, določene v 63. členu ZPIZ-2. Pri tožniku pa do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti oziroma do I. kategorije invalidnosti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb toženca z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 50, 50/1, 50/1-1, 50/3.
izvedenec – nagrada izvedenca – ogled
Izvedenec v mnenju ni navedel, da bi opravil dejanske izmere oziroma izmere oziroma ugotovil, da te ustrezajo uporabljenim podatkom. Zato se ne vidi, da bi bil ogled za izdelavo mnenja potreben. Izvedenčeva naloga je bila prav izmeriti dejanske površine stavb in samo v tem primeru bi bil ogled potreben.
vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – pravilna vročitev
Če želi toženec uveljaviti, da mu vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena oziroma, da je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določili ZPP, je ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje te kršitve pritožba zoper tako sodbo, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec je v pritožbi sicer trdil, da poziva za odgovor na tožbo ni prejel in da v romskem naselju na navedenem naslovu živi več oseb z imenom in priimkom B. H., a je kot dokaz predlagal le svoje zaslišanje, kar pa je premalo. Toženec bi moral svoje trditve dokazovati vsaj s tem, da bi predlagal oziroma natančneje navedel, kdo so ti soimenjaki.
nezgodno zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalna vsota – zunanji dogodek – nejasna pogodbena določila – splošni pogoji
Tožnik je viličarja zaradi popravila nagnil v stran in ga držal z levo roko, ob tem pa je iznenada začutil močno bolečino vzdolž hrbtenice do mednožja. Okoliščine, v katerih se je tožnik poškodoval, dogodku ne jemljejo narave zavarovalnega primera, saj nezgoda ni bila namerno povzročena (975. člen OZ), niti ni bil tak dogodek po splošnih pogojih izključen iz zavarovanja. Tožnikova nezgoda ima vse bistvene značilnosti škodnih dogodkov po prvem odstavku 5. člena splošnih pogojev: bila je dogodek, ki je v posledici neodvisen od zavarovančeve volje, na njegovo telo pa je deloval od zunaj.