IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060497
OZ člen 58. SPZ člen 23, 40, 49, 49/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 41.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – prodaja nepremičnine – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – zemljiškoknjižno dovolilo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – prenos lastninske pravice – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – novejša sodna praksa – zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)– pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku – zaznamba sklepa o izvršbi – ustno sklenjena prodajna pogodba – pričakovana lastninska pravica – lastninska pravica v pričakovanju – sklicevanje na lastninsko pravico v pričakovanju – listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo – izostanek overjenega zemljiškoknjižnega dovolila – pravica, ki preprečuje izvršbo – teorija realizacije
Sodna praksa Vrhovnega sodišča daje prednost kupcu nepremičnine pred upnikom, ki pridobi hipoteko v izvršilnem postopku, če mu je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je upnik pridobil hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Pridobitelj namreč z izročitvijo in prevzemom notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobi pričakovano lastninsko pravico, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa. Bistveno je torej, ali je prišlo do izstavitve (overjenega) zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine preden je upnik pridobil svojo pravico (hipoteko v izvršilnem postopku).
umik tožbe – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – nepristop na narok – neznani naslov
Pravna posledica domneve umika tožbe tožnika, ki se po vložitvi tožbe preseli na neznani naslov, na narok za glavno obravnavo pa ne pristopi, ni nesorazmerna glede na cilj, ki ga zasleduje zgoraj citirano zakonsko določilo (učinkovitost, hitrost, ekonomičnost in koncentracija pravdnega postopka).
nezgodno zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalna vsota – zunanji dogodek – nejasna pogodbena določila – splošni pogoji
Tožnik je viličarja zaradi popravila nagnil v stran in ga držal z levo roko, ob tem pa je iznenada začutil močno bolečino vzdolž hrbtenice do mednožja. Okoliščine, v katerih se je tožnik poškodoval, dogodku ne jemljejo narave zavarovalnega primera, saj nezgoda ni bila namerno povzročena (975. člen OZ), niti ni bil tak dogodek po splošnih pogojih izključen iz zavarovanja. Tožnikova nezgoda ima vse bistvene značilnosti škodnih dogodkov po prvem odstavku 5. člena splošnih pogojev: bila je dogodek, ki je v posledici neodvisen od zavarovančeve volje, na njegovo telo pa je deloval od zunaj.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice – pogodba o priznanju lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice s sodbo sodišča – poseganje v pravnomočno sodno odločbo – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo dobroverne tretje osebe
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravnoposlovnih pridobitvah lastninske pravice in ne tudi pri originarnih.
izredna denarna socialna pomoč - namen dodelitve - dokazila o porabi sredstev
Ker predhodno prejeta izredna denarna socialna pomoč ni bila uporabljena za namen, za katerega je bila dodeljena (za nakup drv), temveč za plačilo položnic, je bila nova zahteva za priznanje izredne denarne socialne pomoči zakonito zavrnjena. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in dokazila o porabi sredstev predložiti centru za socialno delo.
ureditev meje – elaborat – skica – sestavni del sklepa – močnejša pravica – oprava naroka – trajna mejna znamenja – skica zamejničenja – elaborat, sposoben za izvedbo v zemljiškem katastru
Sklepu sodišče prve stopnje ni priložilo skice in elaborata, ki naj bi bila njegov sestavni del.
V ponovljenem postopku bo sodišče kršitev saniralo s tem, da bo sklepu (fizično) priložilo skico, ki bo vsebinsko skladna z izrekom, torej skico, ki bo odražala aktualno katastrsko stanje, iz nje pa bodo razvidne s strani sodišča določene mejne točke, ter s tem, da bo za svojo odločitev navedlo razloge, ki bodo skladni z izrekom in sklepu priloženo skico in bodo do te mere konkretizirani, da bo preizkus odločitve sploh mogoč.
nova škoda – zastaranje novo nastale škode – povrnitev nepremoženjske škode – psihoorganska spremenjenost
Tožnik, ki je za prizadetost na govorno spominskem in intelektualnem področju že prejel odškodnino, je upravičen do odškodnine za novo nastalo nematerialno škodo, ker se je njegova osebnostna motnja v nasprotju s pričakovanji poglobila in pri njem razvila huda psihoorganska spremenjenost.
zavrženje tožbe – poziv za dopolnitev tožbe – opozorilo na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči
Sodišče prve stopnje je v sklepu o zavrženju tožbe pravilno ugotovilo, da se tožnik na navedeni poziv za dopolnitev tožbe zaradi motenja posesti ni odzval.
Sodišče je tožnika opozorilo tudi na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084957
ZDZdr člen 39, 39/1, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 51.
duševno zdravje – prisilna hospitalizacija – zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – varstvo osebne svobode – pravica do zdravstvenega varstva – trajanje ukrepa – odpust z zdravljenja
Sodni izvedenec je ocenil, da je udeleženka zaradi bolezni nesposobna kontrolirati svoje vedenje in ravnanje, torej tudi svoje ravnanje v zvezi z medikamentalnim zdravljenjem. Njeno ravnanje vodijo trenutni impulzi, zaradi česar lahko stori kazniva dejanja. Brez ustreznega zdravljenja bi se simptomatika bolezni še poglabljala in bi bila nevarnost za udeleženkino zdravje še večja.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0060477
ZD člen 59, 59/1, 61, 61/1, 99, 101, 101/1. ZPP člen 8, 236. ZVOP-1 člen 23, 23/2.
neveljavnost oporoke – razveljavitev oporoke – pisna oporoka – oporočna sposobnost – pristnost oporoke – preklic oporoke – prejšnja in poznejša oporoka – izvedena priča – mnenje strokovnjaka, pridobljeno izven pravde – predlog za zaslišanje prič – substanciranje dokaznih predlogov – vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnega – dokazna ocena – dokazna pravila
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedbo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožnik tega, da bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo (ki jih pritožba poimensko niti ne navede), vedele povedati o pravno relevantnem dejstvu, to je glede nerazsodnosti oporočitelja, ni zatrjeval.
Naloga izvedenca ni, da v mnenju prepiše celotno medicinsko dokumentacijo in potek zdravljenja v zvezi z vsemi zdravstvenimi težavami tožnika. Dovolj je, da medicinsko dokumentacijo povzame. Katero konkretno dokumentacijo naj bi izvedenci še vpogledali, pritožnik ne pojasni. Ni pa naloga sodišča ali izvedencev, da dodatno iščejo in pridobivajo dokaze namesto stranke. Tožnik bi lahko že pred vložitvijo tožbe ali pa med pravdnim postopkom na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 pridobil in vpogledal v vso obstoječo medicinsko dokumentacijo njegovega pokojnega očeta pri različnih zdravstvenih inštitucijah.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58/4. ZZK-1 člen 70, 70/1, 70/3, 70/6.
odločanje sodišča o ugovoru zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - izvršljivost terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa - skrbniški notar
Sodišče ob ugovoru ponovno preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo, tokrat upoštevajoč ugovorne razloge in razloge, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti; tudi ali zatrjevana listina predstavlja izvršilni naslov za izterjevano terjatev (glej 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje lahko ob reševanju ugovora odločitev iz sklepa o izvršbi spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne (če niso izpolnjene materialne predpostavke za izvršbo) ali zavrže (če niso izpolnjene procesne predpostavke izvršbo). Sodišče prve stopnje ima pristojnost polne jurisdikcije (primerjaj še četrti odstavek 58. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo pravilno zavrnilo, saj v tej zadevi niso podani vsebinski pogoji za dovolitev izvršbe – listina, ki jo pritožnica zatrjuje kot izvršilni naslov, ne more predstavljati izvršilnega naslova za izterjavo nedenarne terjatve do dolžnika: predložitev izjave banke, da je pritožnica prosta vseh obveznosti po dotični kreditni pogodbi. Dolžnik take obveznosti, ki bi bila neposredno izvršljiva, v notarskem zapisu ni prevzel.
V točkah 13 in 14 notarskega zapisa so dejansko dogovorjene listine, ki jih notar v smislu skrbniškega notarja po 70. členu ZZK-1 potrebuje, da opravi potrebno vknjižbo pridobitve lastninske pravice v korist upravičenca (dolžnika). Pravilno pa je sodišče prve stopnje navedlo, da obveznost izročitve omenjene izjave banke ni neposredno izvršljiva proti dolžniku. Je le pogoj, da se izvede vknjižba pridobitve lastninske pravice na dolžnika.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom stegnenic – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – renta – izgubljeni zaslužek – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – normalen tek stvari – prenehanje delodajalca – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice – stroški postopka – uspeh v postopku – zavarovalnica kot tožena stranka – stroški zastopanja po odvetniku – stroški predpravdnega postopka – nagrada za posel
Do kolikšne rente (zmanjšane ali polne) je upravičen oškodovanec, zavisi od odločilnega dejstva, ali bi tožnik z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo, na kar sicer tožnik v pritožbi na načelni ravni pristaja. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev. Če kljub delni delovni zmožnosti ne more dobiti zaposlitve, bi mu lahko šla polna odškodnina v skladu s 169. členom OZ.
najemna pogodba - bistvene sestavine najemne pogodbe - predmet najema - pravni temelj za uporabo stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - obličnost pogodbe - poslovni prostor - odplačnost najema - domneva o popolnosti listine - privolitev v prikrajšanje
Najem je torej nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari.
Bistveni sestavini najemne pogodbe sta določitev predmeta najema in določitev plačila za njegovo uporabo.
Iz najemne pogodbe povsem jasno izhaja, katere prostore ta obsega. Prvi odstavek 56. člena OZ pa določa domnevo o popolnosti listine - če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Ker tožena stranka ne zatrjuje, da bi bila med njo in katerimkoli od najemodajalcev sklenjena kakšna druga (dodatna) pogodba za uporabo vrta, je torej zaključek, da je slednjega uporabljala brez pravnega temelja, pravilen. Dejstvo, da prejšnji najemodajalci takšni uporabi niso nasprotovali, tako lahko pomeni le, da so privolili v lastno prikrajšanje. Takšna privolitev pa seveda ne pomeni pravnega temelja za uporabo, ki bi se (avtomatično) prenesel na novega najemodajalca (tožečo stranko).
Sama postavitev vrta in njegova povezanost z lokalom ne pomenita, da najemnik lokala, ki ima najemno pogodbo izrecno sklenjeno le za slednjega, lahko uporablja tudi vrt, ki leži ob njem.
Nastanek škode ni pogoj za nastanek pravice do plačila uporabnine, da je tožena stranka od brezplačne uporabe vrta imela korist, pa ne more biti sporno.
pretep – brc z vojaškimi škornji – vzročna zveza – vpitje – video posnetek pretepa – načelo ustnosti – dokazovanje – ogled posnetkov izven naroka – uveljavljanje procesne kršitve – grajanje procesnih kršitev – audio posnetki – video posnetki – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da poškodbe oškodovanec lahko dokazuje tudi z lastno izjavo. Ker pa tožničine trditve in izpoved niso potrjene z objektivni dokazi (posnetki, zdravstvenimi izvidi) in so celo v nasprotju z njimi, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo tožencu, katerega trditve in izpovedi so skladne z drugimi dokazi.
Če ne bi bilo dogovora, da si razpravljajoči sodnik video posnetke ogleda in audio posnetke posluša izven naroka, bi prvostopenjsko sodišče, ki je tako ravnalo, storilo procesno kršitev, katero bi bili stranki dolžni uveljavljati na naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080252
ZOR člen 16, 154. ZPP člen 394, 394-10, 400, 400/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 11.
predlog za obnovo postopka – pravnomočna vmesna sodba – novi dokazi – krivdna odškodnina odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – odgovornost bolnišnice – skrbnost dobrega strokovnjaka – razbremenitev odgovornosti bolnišnice – poškodba otroka med hospitalizacijo – zastopanje več strank
Pravilen je zaključek, da kljub novim dejstvom – novim ugotovitvam o možnem načinu poškodovanja, za prvo toženko ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Tudi v tem primeru ni izkazala, da je v zadostni meri poskrbela za varnost prve tožnice, in je torej treba šteti, da ni ravnala s skrbnostjo kot se od nje pričakuje, v posledici česar nedvomno odškodninsko odgovarja.
Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju običajnega honorarja pravilno oprlo na tarifo za kabelsko retransmisijo glasbenih del iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik 1998). Ta je po četrtem odstavku 26. člena ZASP-B pridobila naravo skupnega sporazuma, na katerega je sodišče vezano.
Memorandum ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma, ker ni bil objavljen v Uradnem listu.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo plačilo določiti glede na toženkine prihodke, ki se nanašajo na kabelsko retransmisijo. Res je plačilo minimalnega avtorskega honorarja v tarifi predvideno le za primere, ko iz dokumentacije ni možno določiti prihodkov zavezanca, vendar je sodišče prve stopnje iz vsebinsko enakih razlogov, kot so navedeni v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/03 z dne 15. 12. 2005, upravičeno podvomilo o ustavnosti takšne ureditve, saj v tarifi ni konkretizirano, kolikšen honorar dolguje zavezanec, kadar so podlaga za izračun honorarja njegovi prihodki.
Do drugačne pravnomočne odločbe Sveta za avtorsko pravo se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne.
Ker je v zemljiški knjigi vpisana dedinja, sodedič pa trdi, da je bila kupoprodajna pogodba v resnici darilna, je zapuščinsko sodišče pravilno postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo.
Odločba o odpravi odločbe o upravičenosti do otroškega dodatka v višjem znesku in dolžnosti vrnitve preplačila, je postala pravnomočna, zato je tožena stranka neupravičeno prejete zneske razlik otroškega dodatka dolžna vrniti tožeči stranki.