priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice – pogodba o priznanju lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice s sodbo sodišča – poseganje v pravnomočno sodno odločbo – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo dobroverne tretje osebe
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravnoposlovnih pridobitvah lastninske pravice in ne tudi pri originarnih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080252
ZOR člen 16, 154. ZPP člen 394, 394-10, 400, 400/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 11.
predlog za obnovo postopka – pravnomočna vmesna sodba – novi dokazi – krivdna odškodnina odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – odgovornost bolnišnice – skrbnost dobrega strokovnjaka – razbremenitev odgovornosti bolnišnice – poškodba otroka med hospitalizacijo – zastopanje več strank
Pravilen je zaključek, da kljub novim dejstvom – novim ugotovitvam o možnem načinu poškodovanja, za prvo toženko ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Tudi v tem primeru ni izkazala, da je v zadostni meri poskrbela za varnost prve tožnice, in je torej treba šteti, da ni ravnala s skrbnostjo kot se od nje pričakuje, v posledici česar nedvomno odškodninsko odgovarja.
Razlogi za zavrženje obtožbe, ker obstajajo okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon in zaradi katerih je mogoče zavreči obtožni predlog po navedeni zakonski določbi, se navezujejo na razloge iz prvega odstavka 179. člena ZKP in petega odstavka 181. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023253
ZKP člen 506.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - pogoji za preklic - izmikanje s pogojno obsodbo naloženim obveznostim - pretek roka za izpolnitev dodatnega pogoja
Postopek za preklic pogojne obsodbe je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj. Če ga ni izpolnil, sodišče ugotavlja, ali pogoja ni izpolnil zato, ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin tega ni mogel pravočasno storiti, ali pa ga ni izpolnil zato, ker ima še vedno družbeno nesprejemljiv, nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napaka v komunikaciji med stranko in pooblaščencem – zdravstvene težave
Pritožba zmotno meni, da napačna navedba ure obravnave, ki jo je toženka sporočila pooblaščencu, ne predstavlja napake v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem. Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča. Vrnitve v prejšnje stanje tudi ne utemeljuje okoliščina, da je stranka odvetniku sporočila napačen datum.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnik je s starostjo 60 let in 40 leti, 3 meseci ter 17 dnevi pokojninske dobe, od tega 34 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe brez dokupa, izpolnil pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Delna pokojnina mu je bila zato pravilno priznana od odmerjene predčasne pokojnine.
ZPIZ-2 člen 72, 77, 77/1, 77/2, 77/3, 80, 108, 108/1.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid II. kategorije invalidnosti - poklicna rehabilitacija
Skladno z 80. členom ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna odločiti o nadomestilu za čas poklicne rehabilitacije. Ni pa dolžna izdati posebne upravne odločbe glede oblike in načina poklicne rehabilitacije. Glede omenjenega je potrebno skleniti posebno tripartitno pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi toženi stranki naložilo, da s posebnim upravnim aktom določi pogoje za poklicno rehabilitacijo, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna odločiti o pravici do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije (ko bodo za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji). O pogojih za poklicno rehabilitacijo pa je potrebno skleniti posebno pogodbo o poklicni rehabilitaciji, kot je opredeljena v 77. členu ZPIZ-2.
zavrženje tožbe – poziv za dopolnitev tožbe – opozorilo na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči
Sodišče prve stopnje je v sklepu o zavrženju tožbe pravilno ugotovilo, da se tožnik na navedeni poziv za dopolnitev tožbe zaradi motenja posesti ni odzval.
Sodišče je tožnika opozorilo tudi na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči.
invalidnost III. kategorije - preostala delovna zmožnost
S sodnim izvedenstvom je dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.
najemna pogodba - bistvene sestavine najemne pogodbe - predmet najema - pravni temelj za uporabo stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - obličnost pogodbe - poslovni prostor - odplačnost najema - domneva o popolnosti listine - privolitev v prikrajšanje
Najem je torej nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari.
Bistveni sestavini najemne pogodbe sta določitev predmeta najema in določitev plačila za njegovo uporabo.
Iz najemne pogodbe povsem jasno izhaja, katere prostore ta obsega. Prvi odstavek 56. člena OZ pa določa domnevo o popolnosti listine - če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Ker tožena stranka ne zatrjuje, da bi bila med njo in katerimkoli od najemodajalcev sklenjena kakšna druga (dodatna) pogodba za uporabo vrta, je torej zaključek, da je slednjega uporabljala brez pravnega temelja, pravilen. Dejstvo, da prejšnji najemodajalci takšni uporabi niso nasprotovali, tako lahko pomeni le, da so privolili v lastno prikrajšanje. Takšna privolitev pa seveda ne pomeni pravnega temelja za uporabo, ki bi se (avtomatično) prenesel na novega najemodajalca (tožečo stranko).
Sama postavitev vrta in njegova povezanost z lokalom ne pomenita, da najemnik lokala, ki ima najemno pogodbo izrecno sklenjeno le za slednjega, lahko uporablja tudi vrt, ki leži ob njem.
Nastanek škode ni pogoj za nastanek pravice do plačila uporabnine, da je tožena stranka od brezplačne uporabe vrta imela korist, pa ne more biti sporno.
ZFPPIPP člen 299a, 374, 374/1, 374/2, 374/2-2, 374/14. ZDDV-1 člen 44, 44-7, 44-8.
končna razdelitev – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – obveznost plačila davka – izločitvena pravica – pripadajoče zemljišče
Obveznost plačila davka na dodano vrednost ali davka od prometa nepremičnin se nanaša na upnika ali družbenika, ki se mu premoženje izroči ali na osebo, na katero se premoženje prenese. Upoštevaje pravila sistemske in logične razlage, tega določila ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na vsako obliko prenosa premoženja, ki je obdavčen.
preživnina za mladoletne otroke – znižanje preživnine – sprememba pridobitnih zmožnosti staršev – rojstvo otroka – gradnja hiše – porazdelitev preživninskega bremena
Toženci so bili zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Ona je tista, ki je prevzela glavni delež skrbi zanje. Nadzor nad njimi, skrb za šolske obveznosti, nega v času bolezni - otroci so še razmeroma majhni in zahtevajo večjo skrb in nadzor - nedvomno predstavljajo za starša veliko obremenitev. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o večji aktivnosti matere pri iskanju zaposlitve, ki bi ji zagotavljala višje dohodke.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086713
ZVEtL člen 11, 16, 16/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – pridobitelj posameznega dela stavbe – lastnik zemljišča – zemljiškoknjižni lastnik – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Cilj ZVEtL je omogočiti pridobiteljem posameznih delov stavb, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni. Posamezni deli stavbe, za katere sodišče ne ugotovi (v skladu s pogoji po ZVEtL), da so bili odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ob vzpostavitvi etažne lastnine ostanejo v lasti zemljiškoknjižnega lastnika zemljiške parcele.
ZPP člen 242. ZUJF člen 168, 168/2, 169, 171, 173. Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 10.
priča - povrnitev stroškov - stroški prevoza
Javnemu uslužbencu se povrnejo stroški v obliki kilometrine za prevoz na delo in z dela v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, za občasno uporabo lastnega avtomobila za službene namene v obliki kilometrine v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, v primeru, da gre za kilometrino za uporabo lastnega avtomobila za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi, pa znaša 30 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer. Ker je za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene mogoče šteti primere, ki ne izhajajo izrecno iz pogodbe o zaposlitvi in ne pomenijo vsakodnevne delovne obveznosti oz. aktivnosti, za takšen primer pa je šlo tudi v primeru priče, znaša kilometrina za prevoženi km 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek ustrezno znižalo.
Drugi kmetje iz 11. člena ZPIZ/83 so imeli le pravice v ožjem obsegu, in to ne glede na višino zavarovalne osnove, od katere so bili zavarovani po lastni izbiri. Združeni kmetje iz 10. člena ZPIZ/83 pa so lahko izbrali med zavarovanjem od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kar jim je zagotavljalo širši obseg pravic, in med zavarovanjem od osnove, ki je bila nižja od navedene osnove, kar pa jim je zagotavljalo le ožji obseg pravic. Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan kot združeni kmet in za širši obseg pravic, čeprav je bil po podatkih matične evidence, vnesenih na podlagi prijave v zavarovanje na obrazcu M-1 zavarovan kot drugi kmet. Podatki na obrazcu M-1 in posledično podatki matične evidence so napačni, saj je izpolnjeval pogoje za zavarovanje kot združeni kmet. Ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za širši obseg pravic, se mu starostna pokojnine odmeri v dejanskem odmernem odstotku.
stroški pravdnega postopka - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - nepopolna prijava terjatve - prerekanje terjatve
Četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj terjatev prereka prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se ugotavlja njena utemeljenost. Če se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti terjatve nasprotuje iz povsem drugih razlogov (neodvisnih od popolnosti prijave terjatve), uporaba navedene določbe ni mogoča.
Tožeča stranka prijavi terjatve v postopku osebnega stečaja nad toženo stranko ni niti priložila cenitve tržne vrednosti nepremičnine, ki jo je prevzela v posest, niti ni predlagala izvedbe končnega obračuna s cenitvijo vrednosti, prav tako pa v njej ni opisala vseh relevantnih dejstev, ki bi utemeljevala njen zahtevek (saj bi morala odšteti vrednost nepremičnine). Prijava terjatve tožeče stranke je zato bila nepopolna in stečajnemu upravitelju tožene stranke ni preostalo drugega, kot da je prijavljeno terjatev tožeče stranke v celoti prerekal.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – prepozna dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dopolnitev, vložena 1.7.2016, je bila vložena po izteku roka in je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže in sklep o izvršbi razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka.
toženec je zapeljal z avtomobilom v tožnika – udarec – pretep – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – soprispevek – zastaranje – zastaralni rok – strah – posttravmatski sindrom – pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje se je pravilno lotilo zadeve tako, da je ugotovilo, kot trdi tudi tožnik, da je šlo za dva dogodka oziroma dve škodi. Prva je iz dogodka v zvezi z avtomobilom in tu je tožena stranka v celoti kriva in pravnomočno obsojena s sodbo K 460/2006 in to glede škode, katero je ugotovil izvedenec v tem postopku. Za škodo zaradi fizičnega obračunavanja, v katerega sta se zapletli obe pravdni stranki, potem, ko je avto ustavil, pa je njun prispevek do polovice. Za to škodo tožnik ni dobil od zavarovalnice poravnanega zneska in lahko toži.
Tožnik glede odškodnine iz naslova prestanega strahu poudarja, da se je pri tožniku razvil posttravmatski sindrom, ki traja že več kot 5 let. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik za primarni strah zaradi udarca avtomobila prejel od zavarovalnice 400,00 EUR in da je s tem škoda poravnana. Pri tožniku se je takoj zatem razvila jeza in želja po maščevanju, saj je stopil k tožencu, ga začel zmerjati z osebnimi stvarmi, ga žalil, poniževal in nato je prišlo do nadaljnjega obračunavanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postavilo izvedenca psihiatrične stroke.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom stegnenic – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – renta – izgubljeni zaslužek – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – normalen tek stvari – prenehanje delodajalca – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice – stroški postopka – uspeh v postopku – zavarovalnica kot tožena stranka – stroški zastopanja po odvetniku – stroški predpravdnega postopka – nagrada za posel
Do kolikšne rente (zmanjšane ali polne) je upravičen oškodovanec, zavisi od odločilnega dejstva, ali bi tožnik z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo, na kar sicer tožnik v pritožbi na načelni ravni pristaja. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev. Če kljub delni delovni zmožnosti ne more dobiti zaposlitve, bi mu lahko šla polna odškodnina v skladu s 169. členom OZ.