ZObr člen 57, 57/7, 57/9, 57/10. ZSSloV člen 70, 70/1.
disciplinski postopek – zastaranje – obrambno področje - vojska
Podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnika na prvi stopnji, je bil s kršitvijo, ki naj bi jo tožnik storil 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnikom. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske dne 21. 10. 2014 in da je dne 3. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske A.A. pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnika (B7). Po zaključku pritožbenega sodišča je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na 7. člen 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba zvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnika kot storilca. Ker glede na dejstvo, da je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 21. 10. 2014, po prepričanju pritožbenega sodišča pred navedenim datumom subjektivni rok za vodenje postopka ni mogel pričeti teči. Ker je bilo o tožnikovem ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 19. 3. 2015 odločeno z odločbo drugostopenjskega organa dne 14. 4. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika zaključila v predpisanem šestmesečnem roku iz desetega odstavka 57. člena ZObr.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017029
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi le v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več možno. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več zadevah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR in so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu že prenehala pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, vendar pa enaka stališča v zvezi s tem vprašanjem veljajo po uveljavitvi novega ZDR-1. Ko odpovedana pogodba preneha veljati, zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več možno, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1, je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
vrnitev v prejšnje stanje - vročitev - plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi pravilnega stališča, da dejstvo, da tožena stranka ni plačala sodne takse zato, ker ni prejela plačilnega naloga, ker ji ga je pooblaščenka poslala z navadno pošto, ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo oziroma neplačilo sodne takse v roku, določenem v plačilnem nalogu, ki je bil toženi stranki vročen pravilno in v skladu z določbami ZPP. Plačilni nalog je bil namreč vročen njeni pooblaščenki. Po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP se v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00009778
ZKP-UPB4 člen 371, 371/1-11.. KZ-1-UPB2 člen 48.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokaz z izvedencem - kazenska sankcija - prepoved vožnje motornega vozila - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožnik je spregledal, da je sodišče dne 21.4.2016 glavno obravnavo začelo znova in na njej dokaza z zaslišanjem izvedenca M. B., ni izvedlo. Zato sodišče tudi ni imelo podlage, da bi se o izvedenskem mnenju dokazno opredelilo in posledično tudi ni moglo zagrešiti bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Čeprav je obramba obdolženca prvotno oporekala postavitvi drugega izvedenca, pa na glavni obravnavi 21.4.2016, ki se je, kot rečeno, začela znova, ni predlagala, da bi se v dokazne namene prebralo izvedensko mnenje M. B. oz. le tega neposredno zaslišalo. Ta dokaz bi sodišče prve stopnje v smislu 17. člena ZKP sicer lahko izvedlo tudi po uradni dolžnosti, vendar dopolnitev dokaznega postopka v navedeni smeri tudi po oceni pritožbenega sodišča, ni potrebna.
Toženec v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tem, ko ta med pravdo izpolni svojo obveznost. Tudi kadar do umika pride pozneje, pa takšna „zamuda“ nima stroškovnih učinkov, kot ji jih pripisuje izpodbijana sodba (ne povzroči situacije, kot da do umika sploh ne bi prišlo, ampak bi bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen). Takšna „zamuda“ v primeru delnega umika tožbe pomeni le, da mora tožeča stranka toženi povrniti t. i. krivdno povzročene stroške, torej stroške, ki so toženi stranki nastali zaradi prepoznega umika.
ZObr člen 57, 57/7, 57/9, 57/10. ZSSloV člen 70, 70/1.
disciplinski postopek – zastaranje – obrambno področje - vojska
Podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnico na prvi stopnji, je bil s kršitvijo, ki naj bi jo tožnica storila 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnico. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je podpolkovnik A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske, 4. 11. 2014 in da ga je 11. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnico (B 8). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na sedmi odstavek 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba izvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnico kot storilko. Ker je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani podpolkovnika A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 4. 11. 2014, po prepričanju pritožbenega sodišča pred navedenim datumom subjektivni rok za vodenje postopka ni mogel pričeti teči. Ker je bilo o tožnikovem ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 25. 3. 2015 odločeno z odločbo drugostopenjskega organa dne 14. 4. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zaključila v predpisanem šestmesečnem roku iz desetega odstavka 57. člena ZObr.
V predmetni zadevi ne gre za spor o postopku izvršbe, zato uporaba 132. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, prav tako pa zaradi začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave ni druge zakonske podlage za prekinitev postopka individualnega delovnega spora. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo predlog za prekinitev postopka.
predlog za oprostitev plačila stroškov postopka – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči – stroški izvedenca – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – pravočasnost predloga – preuranjenost odločitve
Ker se oprostitev plačila stroškov postopka lahko predlaga za tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (11. člen ZBPP), o prošnji tožeče stranke pa v trenutku izdaje sklepa sodišča prve stopnje še ni (bilo) odločeno, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je pritožnici naložilo plačilo dela stroškov izvedenke, preuranjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023183
KZ-1 člen 70a. ZKP člen 496.
varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa
Naloga Enote za forenzično psihiatrijo ni zgolj obvezno psihiatrično zdravljenje osebe, ki je storila dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, temveč je njena naloga tudi varstvo te osebe, kot je razvidno iz izreka in obrazložitve sklepa, s katerim je bil izrečen varnostni ukrep, Enota za forenzično psihiatrijo pa je bila na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor ustanovljena zaradi izvajanja navedenih nalog.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je voznik tovornega vozila kršil cestno prometne predpise s tem, ko je prehiteval na mestu, kjer je neprekinjena sredinska črta med dvema voznima pasovoma, in ker je prehiteval s premajhno bočno razdaljo, saj je tožnik vozil kolo na razdalji najmanj 1,65 metra od desnega roba vozišča, še preden se je toženkin zavarovanec odločil za prehitevanje in je torej tožnikovo vožnjo videl. Tako je toženkin zavarovanec lahko pričakoval, da bo tožnik z enakim načinom vožnjo nadaljeval tudi med prehitevanjem in bi, če se je za prehitevanje odločil kljub neprekinjeni sredinski črti, ta manever moral izvesti na večji bočni oddaljenosti od tožnika in ga prehiteti z vožnjo v celoti po levem voznem pasu. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni pogojev niti za delno oprostitev odgovornosti toženkinega zavarovanca na podlagi določbe tretjega odstavka 153. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in je toženkin zavarovanec v celoti odgovoren za nastanek škodnega dogodka in posledično tožnikovo škodo, njegova odgovornost pa je objektivna, ker je tovorno vozilo nevarna stvar.
ZPP člen 208. ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 427, 348, 350. ZGD-1 člen 100.
nadaljevanje postopka - prekinitev - zavrženje tožbe - stečajni postopek
Osebna odgovornost družbenikov po 100. členu ZDG-1 za družbo z neomejeno odgovornostjo, kar je bila tožena stranka, ne izvira iz pravnega nasledstva, saj je podana že v času, ko družba še obstaja. Po posebni ureditvi ZFPPIPP (pododdelek 5.8.3 - Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika) je stranka glavnega stečajnega postopka tudi osebno odgovorni družbenik in se v stečajno maso pravne osebe vključi tudi osebno premoženje družbenikov te družbe. Nad toženo stranko je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Iz končnega poročila stečajne upraviteljice izhaja, da tožena stranka ni imela premoženja, stečajna upraviteljica pa je na podlagi 348. in 350. člena ZFPPIPP opravila poizvedbe tudi o premoženju osebno odgovornih družbenikov in ugotovila, da tudi osebno odgovorna družbenika nimata premoženja, ki bi ga bilo mogoče vnovčiti za poplačilo upnikov ter da ni stečajne mase. Stečajni postopek je bil zaključen brez razdelitve upnikom, tožena stranka pa je bila iz registra izbrisana. Zato tožnik v obravnavani zadevi ne more priti do poplačila svoje terjatve niti od družbenikov izbrisane tožene stranke, saj z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika. Zato je sodišče prve stopnje po tem, ko je prekinjeni postopek nadaljevalo, tožbo pravilno zavrglo.
dodelitev otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo - delitev sorojencev
Pri odločanju o tem, kateremu izmed staršev naj se mladoletni otrok zaupa v vzgojo, varstvo in oskrbo je sodišče dolžno ugotavljati največje otrokove koristi. V tem pogledu je potrebno ugotavljati tudi posledice in vpliv morebitne ločitve sorojencev.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – napake volje – grožnja – nedopustna grožnja
Grožnja z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja niso razlogi, ki bi pomenili nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah), ki bi lahko povzročila razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 269, 269/2. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/2. ZGD-1 člen 472.
zavrženje tožbe - izbris pravne osebe iz registra - lastnost biti stranka
Z izbrisom iz sodnega registra zaradi pravnomočno zaključenega postopka izbrisa iz registra brez likvidacije, je tožena stranka skladno 441. členom ZFPPIPP izgubila lastnost pravne osebe, s tem pa tudi lastnost biti stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo pravilno zavrglo (5. odstavek 82. člena ZPP).
javni uslužbenec – premestitev – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Razlog za tožnikovo premestitev ni bil navidezen, temveč je temeljil prav na oceni predstojnika, da je mogoče s trajno razporeditvijo tožnika zagotoviti učinkovitejše in smotrnejše delo organa na Policijski postaji A.. V pristojnosti delodajalca je, da delo organizira v cilju čim večje uspešnosti oziroma učinkovitosti, v doseganju tega cilja pa lahko javnim uslužbencem naloži opravljanje različnih nalog (ob upoštevanju opisa del in nalog njihovega delovnega mesta), kar pomeni, da se po (začasni ali trajni) premestitvi javnemu uslužbencu lahko dodeljuje tudi druge naloge, ne le tista dela in naloge, katerih opravljanje je bilo temeljni razlog za premestitev javnega uslužbenca (delovne potrebe v smislu prvega odstavka 147. člena oziroma 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU). Zato zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017073
ZJU člen 3, 3a, 3a/3, 14. Pravilnik o napredovanju delavcev v zdravstvu člen 6. OZ člen 86, 87.
plače javnih uslužbencev - vrnitev preveč izplačane plače - nezakonitost določbe pogodbe o zaposlitvi
Tretji odstavek 3.a člena ZSPJS delavcu neposredno ne nalaga vrnitve preveč izplačane plače, ampak določa, da se za vračilo preveč izplačanih zneskov plač uporabljajo splošna pravila civilnega prava. ZSPJS delodajalcu nalaga zgolj, da se poskuša z javnim uslužbencem dogovoriti o vračilu preveč izplačane plače, če pa v tem ne uspe, mu zakon nalaga vložitev tožbe za vračilo preveč izplačane plače. Ali bo tožbeni zahtevek utemeljen pa določba 3.a člena ZSPJS prepušča presoji sodišča, upoštevajoč splošna pravila civilnega prava in siceršnjo zakonsko ureditev.
Pri kršitvi tretjega odstavka 3. člena ZSPJS zaradi določitve previsoke plače ne gre za ničnost pogodbene določbe v smislu 86. in 87. člena OZ, ampak za nezakonitost, ki ima za posledico, da se javnemu uslužbencu za naprej v pogodbi o zaposlitvi določi ustrezno nižja plača oziroma, da se mu za naprej dejansko izplačuje plača neposredno na podlagi aktov, ki določajo pravno podlago za določitev plače. Ne nastopijo torej posledice odprave nezakonitega pogodbenega določila za nazaj, kar bi pomenilo tudi obveznost vrnitve preveč izplačane plače, ampak le za naprej. Že zato toženke ne morejo zadeti posledice ničnosti, kot so opredeljene v 87. členu OZ, da bi torej morala na tej podlagi tožeči stranki povrniti presežek plače, ki ga je prejela na podlagi zanjo ugodnejših določb pogodb o zaposlitvi.
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik v obravnavanem primeru nima sodnega varstva. Tožnik ne nasprotuje izvedenemu izbirnemu postopku kot neizbrani kandidat. V takšnem primeru ima res le odškodninski zahtevek zaradi kršitve prepovedi diskriminacije po petem odstavku 200. člena ZDR-1. Tožnik v tem sporu meni, da je bil v postopku izbire izbran in da mora tožena stranka realizirati svojo izbiro tako, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za zasedbo katerega je bil izbran. Sodišče prve stopnje je zato njegovo tožbo nepravilno zavrglo zaradi odsotnosti sodnega varstva na podlagi 274. člena ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
načelo vestnosti in poštenja - neodvisna bančna garancija - pogoji v neodvisni bančni garanciji
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno vnovčitev lahko določeni pogoji dokumentarne narave, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno (npr. izjava upravičenca, v kateri mora navesti, kako je naročnik garancije kršil obveznost iz temeljnega posla, izjava tretje osebe, npr. nadzornega inženirja, da dela niso bila dokončana v roku, predložitev dokumenta, listine, itd.). Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listine skladajo z garancijskimi pogoji. Takšna bančna garancija kljub pogojem ohrani svojo neodvisno naravo (tako tudi VR RS v odločbi III Ips 4/2015 z dne 21. 6. 2016). Da banka prevzema obveznost poravnave določenega zneska v korist prejemnika garancije (upravičenca), če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji, izhaja tudi iz dikcije 1083. člena ZOR (pojem bančne garancije). V povezavi z določbo 1087. člena ZOR, ki ureja garancijo „brez ugovora“ (neodvisno garancijo), pa pogoji pri tej garanciji ne smejo biti takšni, da bi se spremenila pravna narava bančne garancije.
Tožnik je zlorabil osebne podatke vsaj sedmih staršev od enajstih s seznama, katerih otroci so določenega dne opravljali preizkus glasbenih sposobnosti za vpis v glasbeni pouk kljunaste flavte pri toženi stranki in sicer tako, da je kot član izpitne komisije za preizkus glasbenih sposobnosti s seznama prijavnic za vpis v glasbeno šolo prepisal osebne podatke, in sicer imena in telefonske številke staršev in jih zlorabil za oglaševanje zasebne glasbene dejavnosti. S takšnim ravnanjem je kršil 33. člen ZDR-1 in 34. člen ZDR-1, saj ni upošteval zahtev in navodil tožene stranke o varovanju osebnih podatkov prijavljenih otrok in njihovih staršev ter o tem, da naj teh podatkov ne posreduje tretjim osebam. Prav tako je kršil delovno dolžnost po 37. členu ZDR-1 in 13. členu pogodbe o zaposlitvi, saj je šlo za škodljivo ravnanje, ki je vplivalo na ugled tožene stranke. Tožnik je s tem kršil tudi določbo 31. člena Pravilnika o zavarovanju osebnih podatkov tožene stranke, ki takšno ravnanje opredeljuje kot hujšo kršitev delovne obveznosti. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, prav tako pa tudi obstoj utemeljenega razloga po 1. odstavku 109. člena ZDR-1, in sicer izgubo zaupanja v tožnika, ki je osebne podatke zlorabil pri opravljanju svojega učiteljskega dela. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.