ZD člen 153, 213, 213/1. ZPP člen 212, 224, 224/1.
napotitev na pravno - manj verjetna pravica - pogodba v notarskem zapisu - javna listina
Dedič ne izpodbija resničnosti javne listine, ampak enostranski zapis zapustnika v notarskem zapisu, ki je pogodba pri sklenitvi katere dedič ni sodeloval. Dokazno breme za dokazovanje s strani dedinje zatrjevanih dejstev pa je na njeni strani (212. člen ZPP v zvezi s 153. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pravica dedinj manj verjetna (prvi odstavek 213. člena ZD).
ZST- 1 člen 11, 11/1. ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2. ZUJPS člen 12. ZSVarPre člen 1a.
pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev
Ni pomembno, da je tožnik denarna sredstva pridobil kot izplačilo razlike med prodano (tožnikovo) nepremičnino v izvršilnem postopku in izplačilom upnikov ter da tak dohodek morebiti ni obdavčljiv. Dejstvo je, da izplačana razlika (dobrih 75.000 EUR) predstavlja tožnikovo premoženje, zato s plačilom sodne takse v višini 285 EUR tožnik ne bo ogrozil lastnega preživljanja.
stroški postopka – stroškovni zahtevek – smiselna uporaba ZPP
V sodni praksi je utrjeno stališče, da v nepravdnem postopku velja smiselna uporaba 163. člena ZPP glede uveljavljanja stroškovnega zahtevka (37. člen ZNP).
stroški postopka – nagrada za postopek izvršba na podlagi verodostojne listine – nagrada za postopek na prvi stopnji – vštevanje nagrade
Tožnik utemeljeno uveljavlja, da se po tar. št. 3100 nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
gospodarska družba – pravna oseba – likvidnostne težave – plačilo sodne takse
Drži, da imajo v času gospodarske krize likvidnostne težave mnoge gospodarske družbe, vendar bi morala tožena stranka izkazati, da mednje sodi tudi sama.
Intervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na to razmerje. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Razmerji morata biti po vsebini soodvisni.
Zaradi opisanega „stanja“ sodne prakse v relevantnem obdobju, odvetniku ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja v zvezi z oblikovanjem tožbenega zahtevka v delovnem sporu.
Prestroga je zahteva po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih sprememb sodne prakse.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so pritožbene navedbe, ki izključno merijo le na uveljavljanje tega nedovoljenega pritožbenega razloga, v celoti neupoštevne.
Nad pritožnikom se je začel postopek osebnega stečaja, kar ima glede na naravo vtoževane terjatve v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih zahteva prvi odstavek 34. člena ZST-1.
ZGD-1 člen 301, 308, 312. ZSReg člen 17, 17/1, 33, 33/2.
prekinitev postopka vpisa v sodni register - predhodno vprašanje - registracija članov v nadzorni svet - ničnost oz. izpodbojnost skupščinskega sklepa o imenovanju članov v nadzorni svet - nasprotni udeleženec - delničar - pravni interes - glasovalna pravica - glasovanje o volilnih predlogih delničarjev
Predlagatelj prekinitve registrskega postopka mora konkretno izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Po oceni pritožbenega sodišča so nasprotni udeleženci v konkretni zadevi vendarle izkazali, da bi se jim v primeru, če bi pravdno sodišče glede predhodnega vprašanja odločilo, da sporni skupščinski sklep o imenovanju treh članov nadzornega sveta ni veljaven, odprla možnost, da na naslednji skupščini kot delničarji ne le uresničujejo svoje glasovalne pravice o predlogih sklepov (308. člen ZGD-1), temveč, da tudi aktivno sodelujejo pri podajanju volilnih predlogov za nove člane nadzornega sveta (301. in 312. Člena ZGD-1).
V stečajnem postopku je treba obveznosti iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe obravnavati kot nove obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. V takšnem položaju pa uporaba določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, saj v skladu s to določbo veljajo za pobotane zgolj terjatve, ki hkrati obstajajo ob začetku stečajnega postopka. Terjatev iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa ni takšna terjatev, saj ima v stečajnem postopku pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - kraj škodnega dogodka - alternativna pristojnost - neposredna škoda - poplave
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob tako zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira, oziroma je z njim vzročno povezana, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem postopku in pred drugim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije.
zavrnitev dokaznih predlogov – konkretizacija dokaznih predlogov – zaslišanje strank – izdaja odločbe brez razpisa naroka – pravdni stroški
ZPP v 257. členu določa, da sodišče sporna dejstva, ki so pomembna za odločitev, lahko ugotovi tudi z zaslišanjem strank. To pomeni, da sodišče takšen dokaz (enako kot druge dokaze) izvede le, če ga stranki (konkretizirano) predlagata in če je njegova izvedba potrebna.
predpostavke odškodninske odgovornosti - škoda - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - pasivnost strank
Tožeča stranka kljub izrecnim opozorilom sodišča prve stopnje in tožene stranke navedb ni dopolnila in ni ponudila nobenega procesnega gradiva, na podlagi katerega bi predlagani izvedenec lahko opravil svoje delo. Tudi predlog za imenovanje izvedenca namreč ne zadošča, če hkrati niso predlagani dokazi, na podlagi katerih bo izvedenec lahko opravil svoje delo, zato je bil dokazni predlog pravilno zavrnjen.
ZFPPIPP člen 428, 428/1, 429, 430, 430/2, 436, 436/1, 439, 439/2, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - objava podatkov o vpisu v sodni register - fikcija vročitve - izbrisni razlog - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga - vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog subjekta vpisa za vrnitev v prejšnje stanje, saj vrnitev v prejšnje stanje v konkretnem postopku ni dovoljena (15. člen ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).
sodna poravnava - predlog za razpis poravnalnega naroka ali za sklenitev sodne poravnave - prenovitev ali novacija - sprememba načina izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov - nova dejstva
Do prenovitve bi prišlo, če bi se pravdni stranki dogovorili, da obstoječo obveznost nadomestita z novo, to je z obveznostjo, ki bi imela drugačen predmet ali drugačno pravno podlago (prvi odstavek 323. člena OZ). Samo spreminjanje dogovora o načinu izpolnitve, kot izhaja iz konkretnega dogovora, ne more pomeniti prenovitve, kar izrecno izhaja iz določbe drugega odstavka 323. člena OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov
Trditveno breme glede obstoja diskriminacije je na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bila razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin. Trditve morajo biti dovolj verjetne, da opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Ko delavec postavi ustrezne trditve, pa je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer ugotavlja neenako obravnavo, ne ugotavlja pa, zaradi katerega nedopustnega razloga v smislu okoliščin iz 6. člena ZDR-1 naj bi do zatrjevane neenake obravnave prišlo. Tudi če bi bila ugotovljena neenaka obravnava, to še ne bi dokazovalo tudi diskriminacije. Prav tako iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi tožena stranka kršila prepoved povračilnih ukrepov. Sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da bi tožnica pomagala žrtvi diskriminacije in da bi bila izpostavljena neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, katerega cilj je uveljavitev prepovedi diskriminacije, kot to določa sedmi odstavek 6. člena ZDR-1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – napake volje – grožnja – nedopustna grožnja
Grožnja z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja niso razlogi, ki bi pomenili nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah), ki bi lahko povzročila razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 269, 269/2. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/2. ZGD-1 člen 472.
zavrženje tožbe - izbris pravne osebe iz registra - lastnost biti stranka
Z izbrisom iz sodnega registra zaradi pravnomočno zaključenega postopka izbrisa iz registra brez likvidacije, je tožena stranka skladno 441. členom ZFPPIPP izgubila lastnost pravne osebe, s tem pa tudi lastnost biti stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo pravilno zavrglo (5. odstavek 82. člena ZPP).
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vročitev, ki jo je opravil pooblaščeni vročevalec, bila opravljena v skladu z 141. členom ZPP in je veljavna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je bila vročitev opravljena 10. 1. 2013, tožnik pa ni uveljavljal notranjega pravnega varstva pri toženi stranki, saj v roku 8 dni od vročitve odpovedi ni vložil zahteve za varstvo pravic na svet tožene stranke. Če bi postopal tako, bi lahko v roku 30 dni od prejema pisne odločitve drugostopenjskega organa zahteval sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker ni postopal tako, temveč je tožbo vložil šele 13. 6. 2013, je sodišče prve stopnje takšno tožbo pravilno zavrglo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP.