nastanek taksne obveznosti - taksa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
ZST-1 v 5. členu jasno določa nastanek taksne obveznosti: če ni v omenjenem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, taksna obveznost ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Poleg tega ZST-1 v 10. členu določa tudi primere taksnih oprostitev na podlagi zakona, in sicer se taksa ne plača v taksativno naštetih primerih iz četrtega odstavka tega člena ali kadar tako določa poseben zakon. Glede na to, da pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožene stranke za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne sodi med taksativno naštete primere, prav tako pa tudi noben posebni zakon ne določa taksne oprostitve za pritožbo zoper tak sklep, je taksna obveznost za takšno pritožbo podana in je zanjo treba plačati sodno takso.
gospodarska družba – pravna oseba – likvidnostne težave – plačilo sodne takse
Drži, da imajo v času gospodarske krize likvidnostne težave mnoge gospodarske družbe, vendar bi morala tožena stranka izkazati, da mednje sodi tudi sama.
stroški postopka – stroškovni zahtevek – smiselna uporaba ZPP
V sodni praksi je utrjeno stališče, da v nepravdnem postopku velja smiselna uporaba 163. člena ZPP glede uveljavljanja stroškovnega zahtevka (37. člen ZNP).
ZST- 1 člen 11, 11/1. ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2. ZUJPS člen 12. ZSVarPre člen 1a.
pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev
Ni pomembno, da je tožnik denarna sredstva pridobil kot izplačilo razlike med prodano (tožnikovo) nepremičnino v izvršilnem postopku in izplačilom upnikov ter da tak dohodek morebiti ni obdavčljiv. Dejstvo je, da izplačana razlika (dobrih 75.000 EUR) predstavlja tožnikovo premoženje, zato s plačilom sodne takse v višini 285 EUR tožnik ne bo ogrozil lastnega preživljanja.
stroški postopka – nagrada za postopek izvršba na podlagi verodostojne listine – nagrada za postopek na prvi stopnji – vštevanje nagrade
Tožnik utemeljeno uveljavlja, da se po tar. št. 3100 nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
Intervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na to razmerje. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Razmerji morata biti po vsebini soodvisni.
Zaradi opisanega „stanja“ sodne prakse v relevantnem obdobju, odvetniku ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja v zvezi z oblikovanjem tožbenega zahtevka v delovnem sporu.
Prestroga je zahteva po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih sprememb sodne prakse.
ZFPPIPP člen 428, 428/1, 429, 430, 430/2, 436, 436/1, 439, 439/2, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - objava podatkov o vpisu v sodni register - fikcija vročitve - izbrisni razlog - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga - vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog subjekta vpisa za vrnitev v prejšnje stanje, saj vrnitev v prejšnje stanje v konkretnem postopku ni dovoljena (15. člen ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so pritožbene navedbe, ki izključno merijo le na uveljavljanje tega nedovoljenega pritožbenega razloga, v celoti neupoštevne.
V stečajnem postopku je treba obveznosti iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe obravnavati kot nove obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. V takšnem položaju pa uporaba določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, saj v skladu s to določbo veljajo za pobotane zgolj terjatve, ki hkrati obstajajo ob začetku stečajnega postopka. Terjatev iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa ni takšna terjatev, saj ima v stečajnem postopku pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - kraj škodnega dogodka - alternativna pristojnost - neposredna škoda - poplave
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob tako zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira, oziroma je z njim vzročno povezana, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem postopku in pred drugim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije.
sodna poravnava - predlog za razpis poravnalnega naroka ali za sklenitev sodne poravnave - prenovitev ali novacija - sprememba načina izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov - nova dejstva
Do prenovitve bi prišlo, če bi se pravdni stranki dogovorili, da obstoječo obveznost nadomestita z novo, to je z obveznostjo, ki bi imela drugačen predmet ali drugačno pravno podlago (prvi odstavek 323. člena OZ). Samo spreminjanje dogovora o načinu izpolnitve, kot izhaja iz konkretnega dogovora, ne more pomeniti prenovitve, kar izrecno izhaja iz določbe drugega odstavka 323. člena OZ.
zavrnitev dokaznih predlogov – konkretizacija dokaznih predlogov – zaslišanje strank – izdaja odločbe brez razpisa naroka – pravdni stroški
ZPP v 257. členu določa, da sodišče sporna dejstva, ki so pomembna za odločitev, lahko ugotovi tudi z zaslišanjem strank. To pomeni, da sodišče takšen dokaz (enako kot druge dokaze) izvede le, če ga stranki (konkretizirano) predlagata in če je njegova izvedba potrebna.
predpostavke odškodninske odgovornosti - škoda - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - pasivnost strank
Tožeča stranka kljub izrecnim opozorilom sodišča prve stopnje in tožene stranke navedb ni dopolnila in ni ponudila nobenega procesnega gradiva, na podlagi katerega bi predlagani izvedenec lahko opravil svoje delo. Tudi predlog za imenovanje izvedenca namreč ne zadošča, če hkrati niso predlagani dokazi, na podlagi katerih bo izvedenec lahko opravil svoje delo, zato je bil dokazni predlog pravilno zavrnjen.
Nad pritožnikom se je začel postopek osebnega stečaja, kar ima glede na naravo vtoževane terjatve v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih zahteva prvi odstavek 34. člena ZST-1.
ZGD-1 člen 301, 308, 312. ZSReg člen 17, 17/1, 33, 33/2.
prekinitev postopka vpisa v sodni register - predhodno vprašanje - registracija članov v nadzorni svet - ničnost oz. izpodbojnost skupščinskega sklepa o imenovanju članov v nadzorni svet - nasprotni udeleženec - delničar - pravni interes - glasovalna pravica - glasovanje o volilnih predlogih delničarjev
Predlagatelj prekinitve registrskega postopka mora konkretno izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Po oceni pritožbenega sodišča so nasprotni udeleženci v konkretni zadevi vendarle izkazali, da bi se jim v primeru, če bi pravdno sodišče glede predhodnega vprašanja odločilo, da sporni skupščinski sklep o imenovanju treh članov nadzornega sveta ni veljaven, odprla možnost, da na naslednji skupščini kot delničarji ne le uresničujejo svoje glasovalne pravice o predlogih sklepov (308. člen ZGD-1), temveč, da tudi aktivno sodelujejo pri podajanju volilnih predlogov za nove člane nadzornega sveta (301. in 312. Člena ZGD-1).
Skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 je dopustna pritožba zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v roku osem dni od vročitve. Toženki je bil plačilni nalog vročen 15. 9. 2016, kar pomeni, da se je rok za pritožbo iztekel 23. 9. 2016. Ker je toženka ugovor vložila šele 28. 9. 2016, torej po izteku prekluzivnega roka, ga je prvostopno sodišče skladno s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1 materialnopravno pravilno zavrglo kot prepoznega.
plačilo razlike plače – zavrženje tožbe – pravnomočna odločitev
Zahtevek za obračun in plačilo razlik v plači za obdobje, ki se nanaša na čas od 19. 10. 2011 do maja 2012, je bil že pravnomočno zavrnjen, zato ponovna meritorna obravnava takšnega zahtevka po višini ni dopustna (274. člen ZPP).
ZObr člen 57, 57/7, 57/9, 57/10. ZSSloV člen 70, 70/1.
disciplinski postopek – zastaranje – obrambno področje - vojska
Podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnika na prvi stopnji, je bil s kršitvijo, ki naj bi jo tožnik storil 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnikom. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske dne 21. 10. 2014 in da je dne 3. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske A.A. pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnika (B7). Po zaključku pritožbenega sodišča je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na 7. člen 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba zvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnika kot storilca. Ker glede na dejstvo, da je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 21. 10. 2014, po prepričanju pritožbenega sodišča pred navedenim datumom subjektivni rok za vodenje postopka ni mogel pričeti teči. Ker je bilo o tožnikovem ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 19. 3. 2015 odločeno z odločbo drugostopenjskega organa dne 14. 4. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika zaključila v predpisanem šestmesečnem roku iz desetega odstavka 57. člena ZObr.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017029
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi le v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več možno. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več zadevah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR in so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu že prenehala pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, vendar pa enaka stališča v zvezi s tem vprašanjem veljajo po uveljavitvi novega ZDR-1. Ko odpovedana pogodba preneha veljati, zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več možno, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1, je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Tožnik je opravljal identična dela kot drugi skrbniki kupcev, pri čemer je dela skrbnika kupcev izvajal tako za slovenski kot srbski trg, poleg tega pa je bil še prokurist v Srbiji. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se posamezna opravila delovnega mesta skrbnik kupcev po izvedeni reorganizaciji izvajala centralno, zaradi česar tožnikovo delo v tem delu ni bilo več potrebno, delo priprave izvedbenih in vzdrževalnih pogodb, kot ga je opravljal tožnik, pa je bilo s pripojitvijo ukinjeno. Preostale naloge tožnikovega delovnega mesta so bile prenešene na preostale zaposlene. Navedeno predstavlja utemeljen organizacijski razlog oz. poslovni odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.