OZ člen 336, 355, 355/1, 355/1-4, 355/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
naročnina za časopis – občasne terjatve – zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – čas, za katerega je publikacija naročena – občasne publikacije – dokazna ocena – protispisnost
Za terjatve za naročnino na občasne publikacije, zakon začetek teka zastaralnega roka izrecno veže na iztek časa, za katerega je bila publikacija naročena. Pri vseh ostalih občasnih terjatvah iz tega odstavka ali pa v primerih, ko naročniško razmerje za občasne publikacije še obstoji, pa začetek teka zastaralnega roka določa drugi odstavek, po katerem zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
stroški postopka – stroškovni zahtevek – smiselna uporaba ZPP
V sodni praksi je utrjeno stališče, da v nepravdnem postopku velja smiselna uporaba 163. člena ZPP glede uveljavljanja stroškovnega zahtevka (37. člen ZNP).
stroški postopka – nagrada za postopek izvršba na podlagi verodostojne listine – nagrada za postopek na prvi stopnji – vštevanje nagrade
Tožnik utemeljeno uveljavlja, da se po tar. št. 3100 nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
ZST- 1 člen 11, 11/1. ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2. ZUJPS člen 12. ZSVarPre člen 1a.
pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev
Ni pomembno, da je tožnik denarna sredstva pridobil kot izplačilo razlike med prodano (tožnikovo) nepremičnino v izvršilnem postopku in izplačilom upnikov ter da tak dohodek morebiti ni obdavčljiv. Dejstvo je, da izplačana razlika (dobrih 75.000 EUR) predstavlja tožnikovo premoženje, zato s plačilom sodne takse v višini 285 EUR tožnik ne bo ogrozil lastnega preživljanja.
gospodarska družba – pravna oseba – likvidnostne težave – plačilo sodne takse
Drži, da imajo v času gospodarske krize likvidnostne težave mnoge gospodarske družbe, vendar bi morala tožena stranka izkazati, da mednje sodi tudi sama.
Intervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na to razmerje. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Razmerji morata biti po vsebini soodvisni.
Zaradi opisanega „stanja“ sodne prakse v relevantnem obdobju, odvetniku ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja v zvezi z oblikovanjem tožbenega zahtevka v delovnem sporu.
Prestroga je zahteva po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih sprememb sodne prakse.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - kraj škodnega dogodka - alternativna pristojnost - neposredna škoda - poplave
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob tako zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira, oziroma je z njim vzročno povezana, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem postopku in pred drugim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije.
sodna poravnava - predlog za razpis poravnalnega naroka ali za sklenitev sodne poravnave - prenovitev ali novacija - sprememba načina izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov - nova dejstva
Do prenovitve bi prišlo, če bi se pravdni stranki dogovorili, da obstoječo obveznost nadomestita z novo, to je z obveznostjo, ki bi imela drugačen predmet ali drugačno pravno podlago (prvi odstavek 323. člena OZ). Samo spreminjanje dogovora o načinu izpolnitve, kot izhaja iz konkretnega dogovora, ne more pomeniti prenovitve, kar izrecno izhaja iz določbe drugega odstavka 323. člena OZ.
Nad pritožnikom se je začel postopek osebnega stečaja, kar ima glede na naravo vtoževane terjatve v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih zahteva prvi odstavek 34. člena ZST-1.
zavrnitev dokaznih predlogov – konkretizacija dokaznih predlogov – zaslišanje strank – izdaja odločbe brez razpisa naroka – pravdni stroški
ZPP v 257. členu določa, da sodišče sporna dejstva, ki so pomembna za odločitev, lahko ugotovi tudi z zaslišanjem strank. To pomeni, da sodišče takšen dokaz (enako kot druge dokaze) izvede le, če ga stranki (konkretizirano) predlagata in če je njegova izvedba potrebna.
V stečajnem postopku je treba obveznosti iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe obravnavati kot nove obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. V takšnem položaju pa uporaba določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, saj v skladu s to določbo veljajo za pobotane zgolj terjatve, ki hkrati obstajajo ob začetku stečajnega postopka. Terjatev iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa ni takšna terjatev, saj ima v stečajnem postopku pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so pritožbene navedbe, ki izključno merijo le na uveljavljanje tega nedovoljenega pritožbenega razloga, v celoti neupoštevne.
ZFPPIPP člen 428, 428/1, 429, 430, 430/2, 436, 436/1, 439, 439/2, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - objava podatkov o vpisu v sodni register - fikcija vročitve - izbrisni razlog - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga - vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog subjekta vpisa za vrnitev v prejšnje stanje, saj vrnitev v prejšnje stanje v konkretnem postopku ni dovoljena (15. člen ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).
predpostavke odškodninske odgovornosti - škoda - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - pasivnost strank
Tožeča stranka kljub izrecnim opozorilom sodišča prve stopnje in tožene stranke navedb ni dopolnila in ni ponudila nobenega procesnega gradiva, na podlagi katerega bi predlagani izvedenec lahko opravil svoje delo. Tudi predlog za imenovanje izvedenca namreč ne zadošča, če hkrati niso predlagani dokazi, na podlagi katerih bo izvedenec lahko opravil svoje delo, zato je bil dokazni predlog pravilno zavrnjen.
ZGD-1 člen 301, 308, 312. ZSReg člen 17, 17/1, 33, 33/2.
prekinitev postopka vpisa v sodni register - predhodno vprašanje - registracija članov v nadzorni svet - ničnost oz. izpodbojnost skupščinskega sklepa o imenovanju članov v nadzorni svet - nasprotni udeleženec - delničar - pravni interes - glasovalna pravica - glasovanje o volilnih predlogih delničarjev
Predlagatelj prekinitve registrskega postopka mora konkretno izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Po oceni pritožbenega sodišča so nasprotni udeleženci v konkretni zadevi vendarle izkazali, da bi se jim v primeru, če bi pravdno sodišče glede predhodnega vprašanja odločilo, da sporni skupščinski sklep o imenovanju treh članov nadzornega sveta ni veljaven, odprla možnost, da na naslednji skupščini kot delničarji ne le uresničujejo svoje glasovalne pravice o predlogih sklepov (308. člen ZGD-1), temveč, da tudi aktivno sodelujejo pri podajanju volilnih predlogov za nove člane nadzornega sveta (301. in 312. Člena ZGD-1).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RED IN MIR - OROŽJE
VSL0066256
ZJRM-1 člen 6, 6/4. ZOro-1 člen 8, 8/2, 23, 23/1, 23/5. ZP-1 člen 8, 9, 25, 25/2, 136, 136/1, 136/1-1, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. KZ-1 člen 29, 29/1. ZKP člen 236.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nošenje in prenos orožja - pravila nošenja orožja - neprištevnost - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe - dokazna ocena - nedovoljen dokaz - privilegirana priča
Ker je namen določb o nošenju orožja, da z nošenjem orožja na javnem kraju niso ogroženi ljudje ali premoženje, prekrška po 5. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 ne stori, kdor nosi orožje ali ga ima pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih.
Upniki kasneje dovoljenih izvršb v že potekajočo izvršbo, ki se opravlja z izvršilnim dejanji, ki si kontinuirano sledijo v točno določenem sosledju, pristopajo in se vanjo vključujejo v stanju izvršbe, kot je ta v času njihovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanje učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenim upnikom gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ daje upnikom.
V predmetni zadevi ne gre za spor o postopku izvršbe, zato uporaba 132. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, prav tako pa zaradi začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave ni druge zakonske podlage za prekinitev postopka individualnega delovnega spora. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo predlog za prekinitev postopka.
zavrženje tožbe – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – pogodba o poslovnem sodelovanju
Sodišče prve stopnje je napačno štelo obvestilo z dne 25. 2. 2016 kot odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju. Tožena stranka z navedenim obvestilom ni enostransko razdrla pogodbe o poslovnem sodelovanju, saj se je sodelovanje po tej pogodbi nehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Ker pa je to razmerje, za katerega je tožnik kasneje ugotovil, da ima znake delovnega razmerja, prenehalo z iztekom časa t.j. 31. 3. 2016, je tožnik tožbo vložil skladno z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1, in sicer v 30 dneh, ko mu je razmerje, za katerega meni, da ima vse znake delovnega razmerja, prenehalo.
načelo vestnosti in poštenja - neodvisna bančna garancija - pogoji v neodvisni bančni garanciji
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno vnovčitev lahko določeni pogoji dokumentarne narave, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno (npr. izjava upravičenca, v kateri mora navesti, kako je naročnik garancije kršil obveznost iz temeljnega posla, izjava tretje osebe, npr. nadzornega inženirja, da dela niso bila dokončana v roku, predložitev dokumenta, listine, itd.). Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listine skladajo z garancijskimi pogoji. Takšna bančna garancija kljub pogojem ohrani svojo neodvisno naravo (tako tudi VR RS v odločbi III Ips 4/2015 z dne 21. 6. 2016). Da banka prevzema obveznost poravnave določenega zneska v korist prejemnika garancije (upravičenca), če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji, izhaja tudi iz dikcije 1083. člena ZOR (pojem bančne garancije). V povezavi z določbo 1087. člena ZOR, ki ureja garancijo „brez ugovora“ (neodvisno garancijo), pa pogoji pri tej garanciji ne smejo biti takšni, da bi se spremenila pravna narava bančne garancije.