• Najdi
  • <<
  • <
  • 18
  • od 37
  • >
  • >>
  • 341.
    VSL sodba I Cpg 1335/2015
    18.1.2017
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0074835
    OZ člen 70, 71, 71/2. SZ-1 člen 48, 48/2, 50, 50/1, 50/1-3, 66, 72, 72/1.
    dobava vode - upravnik - skupno odjemno mesto - ugovori etažnega lastnika
    Etažni lastniki so tisti, ki skrbijo za delitev stroškov v večstanovanjski stavbi, saj to v njihovem imenu oziroma za njih stori upravnik, ne pa dobavitelj. Iz navedenega pa tudi sledi, da so z načinom delitve stroškov etažni lastniki seznanjeni, saj ta delitev izhaja iz mesečnega obračuna stroškov, ki ga pripravi upravnik stavbe.
  • 342.
    VSL sklep II Cp 2863/2016
    18.1.2017
    NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075893
    ZPP člen 13, 206, 206/1 206/1-1.
    prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje – sodni postopek za ureditev meje – upravni postopek za ureditev meje
    Kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, (prekinjen) upravni postopek ni razlog za prekinitev sodnega postopka niti ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi nepravdno sodišče lahko prekinilo tek nepravdnega postopka.
  • 343.
    VSL sklep I Kp 41743/2012
    18.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0086199
    KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 13.
    alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – merila za presojo smotrnosti in upravičenosti – osebne in družinske razmere – predkaznovanost – preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja
    Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do navedb obsojenca v predlogu in izrecno izpostavilo, da obsojencu ni zaupati, da predlaganega načina alternativnega prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, ker je z neizpolnitvijo posebnega pogoja v pogojni obsodbi v določenem roku izkazal nekritičen odnos do kaznivega dejanja in do naloženih obveznosti.

    Nekritičnost do svojega ravnanja in nastale škode oškodovancem je izkazal tudi po zadnji izrečeni pogojni obsodbi, ko se ni potrudil niti v najmanjši meri izpolniti posebni pogoj. Zaupanje sodišča, ki mu je izreklo pogojno obsodbo, se je tako izkazalo za neutemeljeno.

    Odprti postopki niso upoštevni, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
  • 344.
    VSL sklep I Cpg 1425/2015
    18.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0074843
    SZ-1 člen 68, 68/2, 71, 71/1.
    pogodba o poslovnem sodelovanju - etažni lastniki - upravnik - pooblaščenec - pasivna legitimacija - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti
    Tudi upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so sicer namenjene etažnim lastnikom. Upoštevaje določbo Pogodbe, na katero se je tožeča stranka sklicevala, je evidentno, da se je tožena stranka - čeprav je storitev tožeče stranke naročila v imenu in za račun etažnih lastnikov - zavezala kot plačnik teh storitev.
  • 345.
    VSL sodba I Cpg 142/2016
    18.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0078102
    ZPP člen 8, 214, 214/3, 286, 286/1, 324, 324/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 364.
    aktivna legitimacija – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – ugovor izpolnitve obveznosti – priznanje dejstva – preklic priznanja dejstva – dokazna ocena – protispisnost
    Priznanje dejstva pred seznanitvijo z vsemi relevantnimi dokumenti oziroma „zapleti“ v komunikaciji med stranko in pooblaščencem, predstavlja nezadostno skrbnost, ki ne more iti v breme nasprotne stranke, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in medsebojnega zaupanja. Zato preklica priznanja ni mogoče upoštevati v korist tožene stranke.

    Smisel pripoznave za namen presoje pretrganja zastaranja ni v tem, da lahko stranka pripozna le točno določen in specifičen znesek, ki je enak vtoževanemu, temveč v tem, da s pripoznavo obstoja dolga na podlagi določenega temelja dolžnik izkaže pripravljenost izpolniti obveznost. Glede na to, da se v konkretnem primeru vsi še sporni vtoževani računi glasijo na enak znesek in temeljijo na istem temelju, ni nobenega dvoma, da je tožena stranka vedela kakšen dolg pripoznava. Morebitna omejitev pripoznave do določene višine pa iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, niti tega ni trdila tožena stranka. Prav tako ima sodišče prve stopnje prav, da se za pripoznavo dolga ne zahteva pisna oblika.
  • 346.
    VSM sklep I Ip 1069/2016
    18.1.2017
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM0023327
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-6. ZZK-1 člen 41.
    vstop novega dolžnika - ugovor novega dolžnika - lastninska pravica v pričakovanju - prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe nepremičnini - učinkovanje prenosa zoper zastavne upnike - trenutek overitve zemljiškoknjižnega dovolila - odlog izvršbe na predlog dolžnika
    Že pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo začne učinkovati prenos lastninske pravice proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo na nepremičnini, vendar je trenutek začetka učinkovanja po izvršitvi razpolagalnega posla.
  • 347.
    VSL sklep I Cp 1879/2016
    18.1.2017
    USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080233
    URS člen 15, 15/4. OZ člen 178, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354-1, 357.
    svoboda izražanja – objava fotografije – okrnitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – kolizija ustavnih pravic – nujnost posega v svobodo izražanja – civilnopravna sankcija – načelo sorazmernosti – povrnitev nepremoženjske škode – namen odškodnine – moralno zadoščenje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – stopnja in trajanje duševnih bolečin – okoliščine primera – nedenarni odškodninski zahtevek – objava sodbe – opravičilo
    Civilnopravna sankcija mora biti takšna, da ne nasprotuje načelu sorazmernosti.

    Nedenarni odškodninski zahtevek sam po sebi seveda ne izključi zahtevka za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, njegova utemeljenost pa tudi ni sama po sebi umevna. Ni namreč mogoče mimo tega, da naj bo namen odškodnine le v odškodovanju, v moralnem zadoščenju. Naš pravni sistem namreč izključuje idejo o pravični denarni odškodnini kot povračilu ali celo kaznovanju oškodovalca in v zvezi s tem zbujanju maščevanja pri oškodovancu.
  • 348.
    VSL sklep II Cpg 1432/2016
    18.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078103
    ZPP člen 105, 105/1, 105a, 105a/1, 292, 316, 339, 339/2, 339/2-14, 454, 454/3, 494, 494/1.
    spor majhne vrednosti – zahteva tožene stranke za izvedbo naroka – posledice nepristopa na narok – resnost zahteve po razpisu naroka – sankcija za neresnost – sodba na podlagi pripoznave – fikcija pripoznave zahtevka – telefonsko obvestilo o prihodu na narok – poslovanje sodišča – obvestilo o zamudi pred zaključkom naroka
    V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok.

    Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičljivega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka.

    Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se narok še ni zaključil, so razlogi glede obstoja pogojev za nastop domneve, da je tožena stranka pripoznala, iz obrazložitve sodbe izostali, zaradi česar je ni mogoče v celoti preizkusiti.
  • 349.
    VSL sodba in sklep I Cp 781/2016
    18.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080227
    ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-15.
    dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene – res transacta
    Pritožba zmotno meni, da za zaključek sodišča o priposestvovanju zemljišča, ni bilo podlage v izpovedbah prič, ki jih je šteti za verodostojne. Ocena verodostojnosti prič, ki jo podaja pritožba, je subjektivna. Pritožbeno sodišče se namreč omejuje le na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa na vnovično neposredno preskušanje dejanske podlage spora. Predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev.
  • 350.
    VSL sodba II Cp 2012/2016
    18.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – GRADBENIŠTVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0086030
    OZ člen 73, 73/1, 131, 619, 631, 642. ZGO-1 člen 89, 89/5.
    gradbena pogodba – neposredni zahtevek podizvajalca – pogoji za neposredno plačilo – koneksnost – asignacija – pripoznava terjatve – odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – škoda – podjemna pogodba – naročilo – odobritev naročila – določitev plačila – uporabno dovoljenje – izdaja uporabnega dovoljenja
    Toženkino ravnanje je bilo protipravno, ker je ob plačilih glavnemu izvajalcu (in prevzemniku njegove terjatve), že razpolagala z zahtevkom tožnice za neposredno plačilo računa, za plačilo katerega so bili izpolnjeni pogoji 631. člena OZ.
  • 351.
    VSC sklep I Ip 438/2016
    18.1.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004757
    ZIZ člen 72, 194, 194/2. ZPP člen 210, 210/1.
    odlog izvršbe - smiselna uporaba določb ZPP - tek zakonskih rokov v času odloga izvršbe
    Ker do odloga pride po volji strank, nikoli pa po samem zakonu oziroma po uradni dolžnosti, je odlog izvršbe mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka in ne prekinitve postopka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
  • 352.
    VSL sodba III Kp 32267/2016
    18.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0086197
    KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 191, 191/1, 286, 286/1.
    nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – prištevnost – časovna povezanost in istovrstnost groženj – pravna opredelitev – oviranje pravosodnih organov – vplivanje na zbiranje obvestil v predkazenskem postopku – status oškodovanca – kaznivo dejanje zoper pravosodje
    Bistvo inkriminacije kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov iz prvega odstavka 286. člena KZ-1 „kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival na zbiranje obvestil, uporabi zoper drugega fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi“, je mišljeno za primere, ko se grožnja nanaša na organe odkrivanja in pregona v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj, torej na tistega, ki v predkazenskem postopku zbira obvestila, to pa so po ZKP praviloma policisti. Z nedovoljenim vplivanjem se že v fazi zbiranja obvestil od občanov lahko povsem onemogoči uspeh preiskovanja kaznivega dejanja in odkrivanja osumljencev.

    Kot možni konkretni oškodovanec se pri tej izvršitveni obliki lahko pojavijo le tiste osebe, ki so po zakonu pristojne zbirati obvestila v predkazenskem postopku, to pa v konkretnem primeru ne moreta biti obtoženčeva družinska člana, katerima je obtoženec grozil, zato da bi umaknila svoji kazenski ovadbi. V konkretnem opisu dejanja se niti ne zatrjuje, da bi grožnje obtoženec naslavljal na policijo. Dejanje, kot je opisano, razen v abstraktnem delu, predstavlja le del izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
  • 353.
    VSC sklep II Kp 19403/2012
    17.1.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC0004646
    KZ-1 člen 192, 192/1.
    zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - kršitev starševskih dolžnosti - opuščanje skrbi za osnovne potrebe - subjektivni elementi kaznivega dejanja - krivda
    O nastopu posledic, opisanih v krivdoreku tako sodba ne poda jasnih razlogov, ko na eni strani govori “le” o posegu v telesno in duševno celovitost oškodovanke, ko bi kot rečeno ta zaključek utegnil temeljiti na dognanjih izvedenke psihološke stroke, po drugi strani pa, ko sodišče obrazlaga subjektivne elemente kaznivega dejanja, enostavno zaključi, da je obdolženec s takšno kršitvijo starševskih dolžnosti in opuščanja skrbi za osnovne potrebe mladoletnice ustvaril stanje resne in trajnejše ogroženosti njene vzgoje, šolanja ter skladnega osebnostnega razvoja in življenja in da je zato ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa, ne da bi navedlo razloge, zakaj šteje, da je obdolženec ustvaril takšno stanje. V ničemer pa zopet ne pojasni, ali se je obdolženec takšnih posledic (bodisi tistih, ki so opisane v krivdoreku, bodisi si tistih, ki jih povzema v razloge) zavedal in ali jih je hotel doseči, ko se o zavestni in voljni komponenti naklepa opredeli le v odnosu do izvršitvenega dejanja rekoč, da se je zavedal, da takšno njegovo ravnanje presega vzgojne ukrepe in ne predstavlja skrbi za otroka, vendar pa ga je kljub temu hotel izvajati, saj je dal svoje potrebe pred skrbjo za otroka, ne pa torej tudi do posledic.
  • 354.
    VSM sodba I Cpg 368/2016
    17.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0023170
    SZ-1 člen 24, 25, 25/3.
    dobava toplotne energije - večstanovanjska stavba - dobava blaga in storitev za skupne dele - individualni odjem - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja - trditveno breme glede višine zahtevka - spor majhne vrednosti
    Kadar so dobave in storitve namenjene posameznim delom, se stroški zanje štejejo za skupne stroške pod pogojem, da naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za posamezne dele.
  • 355.
    VSM sodba I Cp 1341/2016
    17.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023219
    OZ člen 299, 299/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 16/3 20, 20/1, 20/6,.
    kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - obresti - spor majhne vrednosti
    Namen ZVPSBNO je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in na tej podlagi pravično zadoščenje v primerih njene kršitve. Morebitna škoda, ki bi tožniku nastala zaradi sodnikove namerne kršitve procesnih določb ZPP, predstavlja povsem drugo podlago za uveljavitev odškodninskega zahtevka, zato se sodišču prve stopnje o tovrstnih trditvah v zvezi z uveljavljanim zahtevkom zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bilo potrebno opredeliti.
  • 356.
    VSL sklep Cst 818/2016
    17.1.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081262
    ZFPPIPP člen 401, 401/1, 401/1-2, 402, 402/2, 399, 399/1.
    odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – obveznost mesečnega poročanja
    Odpust obveznosti globoko posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je poseg v to ustavno pravico upnikov z odpustom obveznosti dopusten, vendar pa je prav zato treba skrbno nadzorovati stečajnega dolžnika, ali izpolnjuje vse svoje obveznosti, sicer v skladu z določili ZFPPIPP odpust obveznosti ni dopusten.

    Pri dolžnosti poročanja ne gre za nekaj, kar bi bilo nepomembno, temveč morajo biti ta poročila takšna, da upravitelju omogočajo učinkovit nadzor nad stečajnim dolžnikom.
  • 357.
    VSM sodba in sklep I Cp 21/2017
    17.1.2017
    STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023306
    SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112, 112/1, 112/3, 112/4. ZPP člen 318, 318/1, 318/3.
    odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - oblikovanje tožbenega zahtevka
    Ni pritrditi prvostopnemu sodišču, da je postavljen zahtevek1 ugotovitvene narave, ker z zahtevkom tožeča stranka uveljavlja odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek je oblikovalne narave, vendar ni celovito postavljen oziroma točno določen. V zahtevku je izostala določitev najemne pogodbe, po kateri se odpoveduje najemno razmerje.
  • 358.
    VSL sklep II Kp 19535/2011
    17.1.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0086213
    KZ-1 člen 70a, 70a/1, 70b, 70b/4.
    varnostni ukrepi – varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti – sprememba varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – pogoji za spremembo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
    Za spremembo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 v obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu po 70.a člena KZ-1 je potrebno predhodno ugotoviti, ali bi obtoženi glede na težo kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve duševne motenosti na prostosti lahko storil hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in je to sorazmernost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega senata.
  • 359.
    VSM sklep I Cpg 501/2016
    17.1.2017
    SODNE TAKSE
    VSM0023176
    ZST-1 člen 5, 10.
    nastanek taksne obveznosti - taksa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
    ZST-1 v 5. členu jasno določa nastanek taksne obveznosti: če ni v omenjenem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, taksna obveznost ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Poleg tega ZST-1 v 10. členu določa tudi primere taksnih oprostitev na podlagi zakona, in sicer se taksa ne plača v taksativno naštetih primerih iz četrtega odstavka tega člena ali kadar tako določa poseben zakon. Glede na to, da pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožene stranke za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne sodi med taksativno naštete primere, prav tako pa tudi noben posebni zakon ne določa taksne oprostitve za pritožbo zoper tak sklep, je taksna obveznost za takšno pritožbo podana in je zanjo treba plačati sodno takso.
  • 360.
    VSK sklep CDn 273/2016
    17.1.2017
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0007005
    ZZK-1 člen 22, 22-7, 63, 98.
    zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi
    1. Gre za postopek po uradni dolžnosti, začet na podlagi sklepa sodišča o začasni odredbi, ki nasprotni udeleženki prepoveduje odtujiti ali obremeniti njene nepremičnine in odreja, da se ta prepoved takoj zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o začasni odredbi, ki predstavlja podlago za vpis, pravnomočen.

    2. Zemljiškoknjižno sodišče se z vprašanjem pravilnosti in zakonitosti sklepa o začasni odredbi ne sme ukvarjati.
  • <<
  • <
  • 18
  • od 37
  • >
  • >>