Do škodnega dogodka je prišlo v naravnem okolju, kjer je glede na naravni proces pričakovati lomljenje vej, zato od zavarovanca toženke ni mogoče pričakovati, da bo imel ves čas pod nadzorom vejo vsakega drevesa. Tudi sicer pa konkretnega padca suhe veje ob rednem nadzoru ni bilo mogoče predvideti, ker gozd v času nezgode še ni popolnoma ozelenel. Ker je imel zavarovanec toženke vzpostavljen ustrezen nadzor nad drevjem, mu protipravnosti ne gre očitati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0075880
OZ člen 152, 152/1, 152/2, 152/4, 158, 158/1, 158/2, 179. ZPP člen 153, 153/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/2. ZOdvT člen 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – napad psa – nemški ovčar – odgovornost imetnika živali – izročitev stvari tretjemu – domača žival – nevarna žival – solidarna odškodninska odgovornost – primarni strah – sekundarni strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – dolžnost založitve predujma – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza – stroški postopka – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo stroškov v korist proračuna – odmera nagrade odvetniku v primeru izvajanja brezplačne pravne pomoči – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Prenos nadzora in varstva psa na drugega (imetnika) izključuje krivdo in posledično odškodninsko odgovornost lastnika (primarnega imetnika), zato lastnik/primarni imetnik in sekundarni imetnik nista solidarno odškodninsko odgovorna. Enako velja tudi če gre za nevarnega psa in objektivno odgovornost, razen če bi lastnik psa zaupal osebi, ki ne bi bila usposobljena.
OZ člen 569. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – protispisnost – posojilna pogodba – dokazna ocena
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, česa takšnega pa tožeča stranka ne zatrjuje. Nasprotno, zatrjuje protislovje, vendar ne zaradi napačnega prenosa podatkov iz spisa v sodbo, temveč protislovje, ki je rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, temveč bi lahko predstavljalo zmotno dokazno oceno in izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog in na navedbe tožeče stranke v tej smeri ni treba odgovarjati.
Toženkino ravnanje je bilo protipravno, ker je ob plačilih glavnemu izvajalcu (in prevzemniku njegove terjatve), že razpolagala z zahtevkom tožnice za neposredno plačilo računa, za plačilo katerega so bili izpolnjeni pogoji 631. člena OZ.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086703
ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na nepremičnini – solastnina – ugotovitev lastninske pravice – pogodba o prodaji nepremičnin – prenumeracija parcel – pravica uporabe – stavbno zemljišče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – dvakratna odločitev o stroških postopka – dokazno breme
Tožnika sta s pogodbo izkazala, da sta pridobila pravico uporabe na vtoževani parceli, ki je bila od sklenitve pravnega posla tudi v njuni dejanski uporabi. Zgolj drugačna kvadratura parcele po njeni prenumeraciji na pridobljeno pravico uporabe ne vpliva.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086709
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 138. ZPP člen 217, 239, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sodna določitev meje – ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – močnejša pravica – skica zamejničenja – sestavni del sklepa – dokončna ureditev meje v katastrskem postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – grajanje procesnih kršitev – kršitev načela neposrednosti – kršitev načela kontradiktornosti – izvensodna poravnava – izvajanje dokazov – dokazni sklep – branje zapisnikov o izpovedbah prič
Skica zamejničenja je bistvena sestavina sklepa o ureditvi meje. Sklepa, ki ima dva skici, sodišče pa tega ne obrazloži, ni mogoče preizkusiti. Zato je sklep o obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka mora oškodovanec, v tem primeru tožnika, zatrjevati in dokazati protipravnost ravnanja odgovorne osebe, v tem primeru torej toženke, nastalo škodo in vzročno zvezo med njima, na toženki pa je trditveno in dokazno breme za nekrivdo. Glede na vsebino zahtevka pa pravno podlago predstavljajo tudi določbe 168. člena OZ glede izgubljenega dobička.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080233
URS člen 15, 15/4. OZ člen 178, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354-1, 357.
svoboda izražanja – objava fotografije – okrnitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – kolizija ustavnih pravic – nujnost posega v svobodo izražanja – civilnopravna sankcija – načelo sorazmernosti – povrnitev nepremoženjske škode – namen odškodnine – moralno zadoščenje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – stopnja in trajanje duševnih bolečin – okoliščine primera – nedenarni odškodninski zahtevek – objava sodbe – opravičilo
Civilnopravna sankcija mora biti takšna, da ne nasprotuje načelu sorazmernosti.
Nedenarni odškodninski zahtevek sam po sebi seveda ne izključi zahtevka za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, njegova utemeljenost pa tudi ni sama po sebi umevna. Ni namreč mogoče mimo tega, da naj bo namen odškodnine le v odškodovanju, v moralnem zadoščenju. Naš pravni sistem namreč izključuje idejo o pravični denarni odškodnini kot povračilu ali celo kaznovanju oškodovalca in v zvezi s tem zbujanju maščevanja pri oškodovancu.
ZIZ člen 2, 2/1, 6, 6/2, 30, 40/1, 43, 43/3, 88. ZPP člen 189, 189/3, 319, 319/2. 1: Glej sklep II Ips 332/2011.
litispendenca v izvršilnem postopku - nov predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom - premičninska izvršba - upnikova opustitev predloga za nov rubež premičnin - res iudicata - pravnomočnost ustavitve premičninske izvršbe - stroški zaradi novega predloga za izvršbo - pristojnost strokovnega sodelavca
Ker upnik v obeh zadevah ni predlagal izvršbe na ista izvršilna sredstva, ni podana litispendenca, ki bi ovirala sočasni tek obeh postopkov.
Čeprav je v drugi izvršilni zadevi že bila dovoljena premičninska izvršba, ki je bila kasneje pravnomočno ustavljena iz razloga, ker upnik ni podal predloga za ponovni rubež premičnin v roku iz 88. člena ZIZ, je dopustno predlagati v novem postopku isto izvršilno sredstvo. Odločitev upnika, da ne predlaga novega rubeža premičnin v zakonskem roku, je bistveno podobna procesni dispoziciji umika in omejitve izvršbe iz 43. člena ZIZ.
preizkus primernosti izrečene kazenske sankcije - upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije - način izvršitve in teža kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo, da pri tem kaznivem dejanju nista bila dovolj upoštevana način izvršitve in teža kaznivega dejanja, ko sta obdolženec in L.J. prav iskala žrtev, nato skupaj napadla oškodovanko, ki se je pri tem, ko ji je L.J. izpulil torbico iz rok, še telesno poškodovala. Dejanje je bilo storjeno čez teden, v popoldanskem času, na mestni ulici v M., ko je bilo v neposredni bližini kraja izvršitve več ljudi, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča teža dejanja obdolženca tako velika, da utemeljuje višanje določene zaporne kazni.
Predlagana postavitev izvedenca medicinske stroke, glede na zahtevnost razmejitve med že (ob sklepanju izvensodne poravnave 9 1. 1999) upoštevano predvidljivo in novo škodo, ne predstavlja nedopustnega informativnega dokaza. Zahteva da si tožnica, katere sposobnost zaznavanja in posredovanja informacij je (zaradi posledic difuzne poškodbe možganov) bistveno omejena, morala zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, je v obravnavanem primeru prestroga.
Ugotovitev o možnosti fizične delitve brez sodelovanja izvedenca gradbene stroke ni mogoča, saj sodišče z ustreznim znanjem ne razpolaga.
V konkretnem primeru gre za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma.
Nenazadnje pa opravičila ni predložila na zato predpisanem obrazcu, v skladu z 115. členom ZPP in 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, čeprav jo je sodišče prve stopnje na slednje opozorilo z dopisom z dne 10. 8. 2016.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023219
OZ člen 299, 299/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 16/3 20, 20/1, 20/6,.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - obresti - spor majhne vrednosti
Namen ZVPSBNO je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in na tej podlagi pravično zadoščenje v primerih njene kršitve. Morebitna škoda, ki bi tožniku nastala zaradi sodnikove namerne kršitve procesnih določb ZPP, predstavlja povsem drugo podlago za uveljavitev odškodninskega zahtevka, zato se sodišču prve stopnje o tovrstnih trditvah v zvezi z uveljavljanim zahtevkom zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bilo potrebno opredeliti.
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/7, 12/8, 12/8-3, 12/9.
izvrševanje kazni zapora - zapor ob koncu tedna - predlog direktorja zapora - izvršitev preostanek kazni zapora v zavodu
Zakonodajalec sicer ni preciziral kateri dokazni standard mora biti izpolnjen, da dejanje iz osmega odstavka 12. člena ZIKS-1 lahko opredelimo kot takšno, ki ima znake kaznivega dejanja. Zgolj na podlagi vložene ovadbe pa prav gotovo sodišče še ne more soditi o tem ali ima določeno obsojenčevo dejanje znake kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko naznani vsakdo. Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba tako pomeni le obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato stoji sodišče druge stopnje na stališču, da mora biti obsojenčevo dejanje, ki naj bi bilo podlaga za odločitev, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu, predmet sodne presoje. Le sodišče lahko oceni, ali ima določeno ravnanje zanke kaznivega dejanja ali ne. Pri tem pa mora biti kot zahtevani dokazni standard izkazan utemeljen sum.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 408. ZDavP-2 člen 3. ZP-1 člen 4, 4/2, 4/2-1.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - odpust obveznosti - globa - globa kot ovira za odpust obveznosti - davek - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Ovira za odpust je podana, če je podana domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa v tem primeru ni podana. Po citirani določbi namreč obstoji ovira za odpust obveznosti, če je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov in to presega znesek 4.000,00 EUR. Upnik v tem primeru ne zatrjuje, da bi bil odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku 4.000,00 EUR, zatrjuje le, da je bilo dolžniku v štirih prekrškovnih postopkih (zaradi neizpolnitve davčnih obveznosti) naloženo plačilo globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Globa ni dajatev (davek ali prispevek) iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
SPZ člen 18, 42, 92.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-15.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - trditvena podlaga - nesklepčna tožba - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - odločilen vpliv protispisnosti na odločbo - očitek protispisnosti - nepremičnina
V konkretnem primeru je tožnica ugotovitveni del tožbe gradila na trditvah in dejstvu, da so bili katastrski podatki o površini nepremičnin v času izdaje sklepa N 36/2001 nepopolni. Navedene trditve tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice ne utemeljujejo. S pravnomočnostjo sklepa N 36/2001 je toženka v letu 2005 postala izključna lastnica nepremičnine parcelna št. 10.
zapuščina brez dediča - nepravočasna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjemoma upoštevana nepravočasna pritožba - poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep - pravnomočnost sklepa o dedovanju
ZD v drugem stavku tretjega odstavka 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani. Glede na navedeno in zlasti ob upoštevanju odgovora RS, ki soglaša z vsebinskim obravnavanjem pritožbe in razveljavitvijo sklepa, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zapuščinskemu sodišču v nov postopek.
Ni pritrditi prvostopnemu sodišču, da je postavljen zahtevek1 ugotovitvene narave, ker z zahtevkom tožeča stranka uveljavlja odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek je oblikovalne narave, vendar ni celovito postavljen oziroma točno določen. V zahtevku je izostala določitev najemne pogodbe, po kateri se odpoveduje najemno razmerje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004645
ZKP člen 167, 167/1, 168, 168/3, 186. KZ člen 217, 217/1, 217/1-2.
oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - utemeljen sum
Med ostalimi predpisanimi sestavinami morajo biti v zahtevi za preiskavo navedene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, saj je moč v skladu z določbo prvega odstavka 167. člena ZKP preiskavo zoper določeno osebo začeti le ob predpostavki tega zahtevanega dokaznega standarda.
Utemeljenost suma se mora nanašati na kaznivo dejanje z vsemi njegovimi elementi, vključno s krivdo.