stiki – sodna poravnava – obstoj izvršilnega naslova – sklenitev nove začasne sodne poravnave
Izvršilno sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.
Predloga obeh strank se nanašata na opravo izvršilnih dejanj po sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu – sodni poravnavi. Dolžnica je v pritožbi seznanila sodišče s sklenitvijo začasne sodne poravnave v postopku po njenem predlogu zaradi ukinitve stikov. Če so z novo sodno poravnavo na novo določeni stiki starša z otrokom, pa čeprav začasno, prva sodna poravnava o določitvi stikov, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izgubi učinek izvršilnega naslova in je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ.
pogodba v korist tretjega – prenovitev obveznosti – odpoved terjatvi
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila v sodbi spregledana pravna podlaga, katere upoštevanje bi vodilo k (vsaj delni) utemeljenosti zahtevka. Pritožba ni navedla nobenih okoliščin, ki bi nudile podlago za sklep, da je toženec vedel, da se s sporazumom ureja pravni položaj tožnika. Glede na to ne more biti dvoma o pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da tožnik na podlagi sporazuma, sklenjenega med tožencem in D., d.o.o., L., ni pridobil pravic v razmerju do toženca.
Že iz razloga, ker sporazum ni bil sklenjen med pravdnima strankama in ni šlo za pogodbo v korist tretjega, se sodbi ni bilo treba posebej izreči o tem, ali je bila z njim prenovljena obveznost ali izražena toženčeva volja v smislu odpovedi terjatvi, ki jo je toženec uveljavljal v izvršilnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086730
SPZ člen 77.
ureditev meje – sodna določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – kriterij močnejše pravice – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev
Vrednost spornega mejnega prostora mora vselej ugotoviti sodišče, ki je pri ureditvi meje vezano na predpisani vrstni red kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena), določen v 77. členu SPZ. Brez pomena je zato naknadno pogojno strinjanje nasprotnega udeleženca s predlagateljevo navedbo vrednosti spornega mejnega prostora.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MATIČNE KNJIGE
VSL0086714
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37, 82 - 96. ZMatR člen 2, 12, 12/4, 13, 14, 14a. ZMK člen 1, 13 – 19d.
delitev solastnine – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga – smrt stranke – vpis v matični register – podatki iz matične knjige umrlih – razglasitev pogrešanca za mrtvega – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – neznano bivališče – postavitev začasnega zastopnika – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot tudi predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni razpolagalo ne z izpiskom iz matične knjige umrlih, ne z odločbo sodišča o razglasitvi pogrešancev za mrtve oziroma odločbo o potrditvi smrti, ni imelo nobene podlage za ugotovitev, da so bili nasprotni udeleženci ob vložitvi predloga že pokojni. Pritožnik zato pravilno opozarja, da je glede nasprotnih udeležencev zaenkrat mogoč le zaključek, da njihovo bivališče ni znano. To pa ne predstavlja podlage za zavrženje predloga, ampak za postavitev začasnega zastopnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081273
OZ člen 179, 179/2, 963, 963/1. ZPP člen 2, 285.
odškodnina – nepremoženjska škoda – opredelitev zahtevka – vrsta in višina posamezne škode – materialno procesno vodstvo – opozorila nasprotne stranke
Pri uveljavljanju nematerialne škode je treba natančno opredeliti tako posamezno obliko nepremoženjske škode kot tudi uveljavljano višino zanjo. Le tako je mogoča medsebojna primerjava posameznih škod in njihovo razvrščanje glede na intenziteto ter določitev primerne odškodnine po metodoloških napotkih iz drugega odstavka 179. člena OZ. Ker gre pri odškodninskih zahtevkih za različne vrste škod in tožeča stranka zahteva denarno odškodnino, pa mora tožnik vsako vrsto škode tudi denarno ovrednotiti, torej koliko zahteva za vsako posamezno vrsto nepremoženjske škode. Šele tako je zahtevek individualiziran do te mere, da je mogoča njegova presoja utemeljenosti.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – odtujitev stvari med pravdo – pasivna legitimacija
Določba 190. člena ZPP, ki ureja primere, ko gre za odtujitev stvari med pravdo, se ne uporablja za posestno motenjske pravde. Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka po prodaji spornega prostora nima več posesti in ne more izpolniti tožbenega zahtevka.
pogodba o poslovnem sodelovanju - etažni lastniki - upravnik - pooblaščenec - pasivna legitimacija - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti
Tudi upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so sicer namenjene etažnim lastnikom. Upoštevaje določbo Pogodbe, na katero se je tožeča stranka sklicevala, je evidentno, da se je tožena stranka - čeprav je storitev tožeče stranke naročila v imenu in za račun etažnih lastnikov - zavezala kot plačnik teh storitev.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086703
ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na nepremičnini – solastnina – ugotovitev lastninske pravice – pogodba o prodaji nepremičnin – prenumeracija parcel – pravica uporabe – stavbno zemljišče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – dvakratna odločitev o stroških postopka – dokazno breme
Tožnika sta s pogodbo izkazala, da sta pridobila pravico uporabe na vtoževani parceli, ki je bila od sklenitve pravnega posla tudi v njuni dejanski uporabi. Zgolj drugačna kvadratura parcele po njeni prenumeraciji na pridobljeno pravico uporabe ne vpliva.
odstop dednega deleža - skrbnik za poseben primer - dolgovi zapuščine
Za upoštevnost izjave skrbnice o odstopu dednega deleža varovanke v zapuščinskem postopku je pomembno le, ali jo CSD odobri ali ne, ne pa tudi razlogi, ki so CSD narekovali sprejem njegove odločitve.
Sicer pa uveljavljanje in ugotavljanje dolgov zapuščine (kakršne predstavljajo tudi pogrebni stroški zapustnice) ne predstavlja vprašanj, ki so predmet obravnave v zapuščinskem postopku. Po določbi 162. člena ZD je predmet obravnave v zapuščinskem postopku zgolj ugotavljanje, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.
OZ člen 70, 71, 71/2. SZ-1 člen 48, 48/2, 50, 50/1, 50/1-3, 66, 72, 72/1.
dobava vode - upravnik - skupno odjemno mesto - ugovori etažnega lastnika
Etažni lastniki so tisti, ki skrbijo za delitev stroškov v večstanovanjski stavbi, saj to v njihovem imenu oziroma za njih stori upravnik, ne pa dobavitelj. Iz navedenega pa tudi sledi, da so z načinom delitve stroškov etažni lastniki seznanjeni, saj ta delitev izhaja iz mesečnega obračuna stroškov, ki ga pripravi upravnik stavbe.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi
1. Gre za postopek po uradni dolžnosti, začet na podlagi sklepa sodišča o začasni odredbi, ki nasprotni udeleženki prepoveduje odtujiti ali obremeniti njene nepremičnine in odreja, da se ta prepoved takoj zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o začasni odredbi, ki predstavlja podlago za vpis, pravnomočen.
2. Zemljiškoknjižno sodišče se z vprašanjem pravilnosti in zakonitosti sklepa o začasni odredbi ne sme ukvarjati.
ZD člen 153, 213, 213/1. ZPP člen 212, 224, 224/1.
napotitev na pravno - manj verjetna pravica - pogodba v notarskem zapisu - javna listina
Dedič ne izpodbija resničnosti javne listine, ampak enostranski zapis zapustnika v notarskem zapisu, ki je pogodba pri sklenitvi katere dedič ni sodeloval. Dokazno breme za dokazovanje s strani dedinje zatrjevanih dejstev pa je na njeni strani (212. člen ZPP v zvezi s 153. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pravica dedinj manj verjetna (prvi odstavek 213. člena ZD).
Tožnici v postopku ni uspelo dokazati, da so na strani toženca razlogi, zaradi katerih mu tožnica preprečuje izpolnjevanja njegovih obveznosti po sklenjeni pogodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004645
ZKP člen 167, 167/1, 168, 168/3, 186. KZ člen 217, 217/1, 217/1-2.
oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - utemeljen sum
Med ostalimi predpisanimi sestavinami morajo biti v zahtevi za preiskavo navedene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, saj je moč v skladu z določbo prvega odstavka 167. člena ZKP preiskavo zoper določeno osebo začeti le ob predpostavki tega zahtevanega dokaznega standarda.
Utemeljenost suma se mora nanašati na kaznivo dejanje z vsemi njegovimi elementi, vključno s krivdo.
razrešitev upravitelja – kršitev obveznosti – izguba zaupanja sodnika v upravitelja – ocenjevanje vrednosti premoženja – cenitev delnic, ki ne kotirajo na borzi
Upravitelj mora ravnati z posebno – profesionalno skrbnostjo, njegova odgovornost je torej postrožena, saj se upravitelj šteje za strokovnjaka, ki ima ali vsaj mora imeti posebna znanja v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti.
Delnice, če ne kotirajo na borzi, ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Vendar pa je v takem primeru treba že v otvoritvenem poročilu to pojasniti, navesti, kako naj bi se sicer ugotavljala vrednost. Tudi način, kot ga je sicer izbrala upraviteljica, bi morda lahko bil sprejemljiv, vendar pa ne tako, kot se je tega lotila upraviteljica: ne da bi imela dovoljenje sodišča za kaj takega, je kar sama ugotavljala višino kapitala izdajatelja Delnic in od tod sklepala na vrednost posamezne delnice, pri čemer je ni niti zmotila tako velika razlika med vrednostjo teh delnic v računovodskih izkazih stečajnega dolžnika pred stečajem in tako ugotovljeno vrednostjo.
Pravilo glede ocenjevanja vrednosti je, da mora vrednost premoženja oceniti pooblaščeni ocenjevalec, ne pa upravitelj sam. Za kakršnakoli odstopanja, tudi za uporabo pravila iz prvega odstavka 328. člena ZFPPIPP, je nujno, da upravitelj na to potrebo opozori sodišče, kot transparentno in v skladu z dobro prakso pa je mogoče oceniti le taka pojasnila, ko upravitelj najprej pojasni, zakaj tega ne bo ocenjeval pooblaščeni ocenjevalec, nato pojasni knjigovodske vrednosti – tako stečajnega dolžnika kot vrednosti na podlagi računovodskih listin izdajatelja delnic. Tako vrednost, kot jo je upoštevala, pa bi smela upoštevati le ob izrecnem soglasju sodišča oziroma vsaj po izrecnem opozorilu, kako je prišla do ocenjene vrednosti, tako da bi ji sodišče lahko sporočilo, da to ne bo v redu, ko bi njeno ravnanje sploh lahko preverilo. Nikakor pa ne na tak način, ko je dajala vtis, da je bila opravljena realna ocena vrednosti, šele ob zapletu pri predlogu prodaje pa je pojasnila, kako se je zadeve lotila. Ob takem ravnanju bi vsaj sodnik izgubil zaupanje v upravitelja.
Tudi višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da predlog za prodajo, ki ne vsebuje podatkov o ločitvenih upnikih in višini njihovih terjatev, predstavlja izrazito pomanjkljiv predlog, tako predlogi pa vodijo k nadaljnjim napakam. Od povprečno skrbnega upravitelja pa se pričakuje tudi, da bo skrbno pazil na morebitne predkupne pravice, glede ločitvenih upnikov pa je zelo pomembno tudi, da je v takih primerih treba uporabiti 345. člen ZFPPIPP, da je izvedena prodaja tudi zakonita.
Pozivanje sodišča k dopolnjevanju in popravi predlogov postopek nedvomno podaljšuje, sodišče se preobremenjuje s tem, kar vpliva tudi na hitrost poplačila upnikov. Tudi lažja kršitev, ki se večkrat ponovi, preraste v težjo kršitev, ki pa že predstavlja podlago za razrešitev upravitelja. Ali je pri tem tudi že nastala škoda upnikom, pa pri odločanju o razrešitvi upravitelja ni tako pomembno, saj je hujša kršitev lahko podana tudi brez nastanka škode.
Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 83, 83/1.ZD člen 6., 176.
ugotovitev obstoja dedne pravice - kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika - uporaba Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
Za določanje in uporabo prava v zvezi z dedno pravico (določitev upravičencev do dedovanja) se uporablja Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (nadalje Uredba o dedovanju). Citirana Uredba tako za uporabo prava uveljavlja kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika. Navedena Uredba pa se v skladu s prvim odstavkom 83. člena uporablja le za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. 8. 2015. Pokojna D.R. pa je umrla 14. 1. 2014 in zato se tudi v primeru razmerja z mednarodnim elementom uporabljajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP).
OZ člen 336, 355, 355/1, 355/1-4, 355/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
naročnina za časopis – občasne terjatve – zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – čas, za katerega je publikacija naročena – občasne publikacije – dokazna ocena – protispisnost
Za terjatve za naročnino na občasne publikacije, zakon začetek teka zastaralnega roka izrecno veže na iztek časa, za katerega je bila publikacija naročena. Pri vseh ostalih občasnih terjatvah iz tega odstavka ali pa v primerih, ko naročniško razmerje za občasne publikacije še obstoji, pa začetek teka zastaralnega roka določa drugi odstavek, po katerem zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 408. ZDavP-2 člen 3. ZP-1 člen 4, 4/2, 4/2-1.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - odpust obveznosti - globa - globa kot ovira za odpust obveznosti - davek - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Ovira za odpust je podana, če je podana domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa v tem primeru ni podana. Po citirani določbi namreč obstoji ovira za odpust obveznosti, če je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov in to presega znesek 4.000,00 EUR. Upnik v tem primeru ne zatrjuje, da bi bil odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku 4.000,00 EUR, zatrjuje le, da je bilo dolžniku v štirih prekrškovnih postopkih (zaradi neizpolnitve davčnih obveznosti) naloženo plačilo globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Globa ni dajatev (davek ali prispevek) iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.