dedovanje – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – dokazna ocena
Dokazni postopek je pokazal, da je bila življenjska skupnost tožnice in pokojnega, ki je trajala od leta 2003 do zapustnikove smrti v letu 2012, po svoji vsebini in po zunanjih manifestacijah enaka zakonski zvezi, pri tem pa zakonskih ovir za veljavnost morebitne zakonske zveze med njima ni bilo. Takšna skupnost ima na dednopravnem področju, ob upoštevanju 12. člena ZZZDR in drugega odstavka 10. člena ZD, enake posledice kot zakonska zveza, zato je materialnopravno pravilna tudi presoja, da je tožnica upravičena dedovati po zapustniku.
Priznanje dejstva pred seznanitvijo z vsemi relevantnimi dokumenti oziroma „zapleti“ v komunikaciji med stranko in pooblaščencem, predstavlja nezadostno skrbnost, ki ne more iti v breme nasprotne stranke, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in medsebojnega zaupanja. Zato preklica priznanja ni mogoče upoštevati v korist tožene stranke.
Smisel pripoznave za namen presoje pretrganja zastaranja ni v tem, da lahko stranka pripozna le točno določen in specifičen znesek, ki je enak vtoževanemu, temveč v tem, da s pripoznavo obstoja dolga na podlagi določenega temelja dolžnik izkaže pripravljenost izpolniti obveznost. Glede na to, da se v konkretnem primeru vsi še sporni vtoževani računi glasijo na enak znesek in temeljijo na istem temelju, ni nobenega dvoma, da je tožena stranka vedela kakšen dolg pripoznava. Morebitna omejitev pripoznave do določene višine pa iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, niti tega ni trdila tožena stranka. Prav tako ima sodišče prve stopnje prav, da se za pripoznavo dolga ne zahteva pisna oblika.
odlog izvršbe - smiselna uporaba določb ZPP - tek zakonskih rokov v času odloga izvršbe
Ker do odloga pride po volji strank, nikoli pa po samem zakonu oziroma po uradni dolžnosti, je odlog izvršbe mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka in ne prekinitve postopka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
tek pritožbenega roka - vročitev sodnega pisanja pooblaščencema
Če ima stranka v pravdi več pooblaščencev, po določbi drugega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.
V opisu se zatrjuje, da je listine podpisal njihov izdajatelj, zato ni mogoče trditi, da je obdolženec sestavil krivo listino, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj. Resničnost ali neresničnost vsebine takih potrdil ni bistvena za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Tožilka v pritožbi zatrjuje dejstva in okoliščine, ki so ozadje nastanka potrdil in se ne zatrjujejo tudi v opisu kaznivega dejanja, ki pa so upoštevajoč tudi predhodne obtožbene očitke, ki se nanašajo na obdolžena, po presoji pritožbenega sodišča le del izsiljevanja, ki se navedenima obdolžencema očita na račun oškodovanca.
prisilno zdravljenje – zadržanje na prisilnem zdravljenju – prepoved reformatio in peius – nejemanje zdravil – duševna motnja – sposobnost oblikovanja volje glede zdravljenja
Sodišče prve stopnje bi moralo po razveljavitvi prejšnjega sklepa ponovno preizkusiti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni predpisani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za pritožnikovo zadržanje na prisilnem zdravljenju do 22. 1. 2017. Namesto tega je sodišče prve stopnje tokrat odredilo, da se pritožnik zadrži na zdravljenju za še daljši čas, do 6. 4. 2017. Takšno ravnanje sodišča pomeni očitno kršitev prepovedi „reformatio in peius“, saj se pritožnikov položaj zaradi vložene pritožbe ne bi smel poslabšati.
ZTLR člen 25, 28, 28/2, 72, 72/2. ODZ paragraf 418.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - vlaganje v nepremičnino - nastanek nove stvari - priposestvovanje - zakonita posest nepremičnine - nasilno pridobljena posest - priposestvovalna doba
Dejanske ugotovitve o nasilno pridobljeni posesti nepremičnine v letu 1984 potrjujejo pravilnost presoje, da tožnik ni uspel izkazati zakonite posesti nepremičnine, ki bi vodila k pridobitvi lastninske pravice po preteku desetih let.
določitev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – mejni zid
Zgolj zaradi dejstva, da mejaši občasno obrezujejo bršljan, ki se vzpenja po tej steni, nasprotni udeleženci pa to dopuščajo, jim še ni mogoče priznati soposesti na delu stavbe.
Če je meja zid, in so mejaši uživali mirno posest do zidu, se meja določi po njegovi sredini, saj notranjosti zidu ni mogoče imeti v posesti.
dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene – res transacta
Pritožba zmotno meni, da za zaključek sodišča o priposestvovanju zemljišča, ni bilo podlage v izpovedbah prič, ki jih je šteti za verodostojne. Ocena verodostojnosti prič, ki jo podaja pritožba, je subjektivna. Pritožbeno sodišče se namreč omejuje le na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa na vnovično neposredno preskušanje dejanske podlage spora. Predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Kategorizacija poškodb po Fisherju glede na težo poškodbe tovrstne primere uvršča med hude primere (IV. skupina), za katere se skupna odškodnina glede na sodno prakso odmerja med 23 in 78 povprečnimi neto plačami, kar po stališču pritožbenega sodišča povsem ustreza odmerjeni odškodnini v konkretnem primeru (29 povprečnih plač).
pogodba o poslovnem sodelovanju - etažni lastniki - upravnik - pooblaščenec - pasivna legitimacija - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti
Tudi upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so sicer namenjene etažnim lastnikom. Upoštevaje določbo Pogodbe, na katero se je tožeča stranka sklicevala, je evidentno, da se je tožena stranka - čeprav je storitev tožeče stranke naročila v imenu in za račun etažnih lastnikov - zavezala kot plačnik teh storitev.
odstop dednega deleža - skrbnik za poseben primer - dolgovi zapuščine
Za upoštevnost izjave skrbnice o odstopu dednega deleža varovanke v zapuščinskem postopku je pomembno le, ali jo CSD odobri ali ne, ne pa tudi razlogi, ki so CSD narekovali sprejem njegove odločitve.
Sicer pa uveljavljanje in ugotavljanje dolgov zapuščine (kakršne predstavljajo tudi pogrebni stroški zapustnice) ne predstavlja vprašanj, ki so predmet obravnave v zapuščinskem postopku. Po določbi 162. člena ZD je predmet obravnave v zapuščinskem postopku zgolj ugotavljanje, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.
OZ člen 70, 71, 71/2. SZ-1 člen 48, 48/2, 50, 50/1, 50/1-3, 66, 72, 72/1.
dobava vode - upravnik - skupno odjemno mesto - ugovori etažnega lastnika
Etažni lastniki so tisti, ki skrbijo za delitev stroškov v večstanovanjski stavbi, saj to v njihovem imenu oziroma za njih stori upravnik, ne pa dobavitelj. Iz navedenega pa tudi sledi, da so z načinom delitve stroškov etažni lastniki seznanjeni, saj ta delitev izhaja iz mesečnega obračuna stroškov, ki ga pripravi upravnik stavbe.
stroški postopka – potrebni stroški – odvetniška tarifa – nagrada za sestavo vloge – priznanje nagrade – obrazložena vloga – pritožbeni stroški – vrednost spornega predmeta – sprememba vrednosti predmeta med postopkom – ničnost pogodbe – neveljavnost vknjižbe
Ker so tožene stranke s pritožbama, ki so ju vložile zoper sodbo sodišča prve stopnje, uspele le v pogledu stroškovne odločitve, do povračila pritožbenih stroškov niso upravičene.
Sodišče mora pri odmeri stroškov od spremembe vrednosti spornega predmeta dalje upoštevati višjo vrednost spora.
preizkus primernosti izrečene kazenske sankcije - upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije - način izvršitve in teža kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo, da pri tem kaznivem dejanju nista bila dovolj upoštevana način izvršitve in teža kaznivega dejanja, ko sta obdolženec in L.J. prav iskala žrtev, nato skupaj napadla oškodovanko, ki se je pri tem, ko ji je L.J. izpulil torbico iz rok, še telesno poškodovala. Dejanje je bilo storjeno čez teden, v popoldanskem času, na mestni ulici v M., ko je bilo v neposredni bližini kraja izvršitve več ljudi, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča teža dejanja obdolženca tako velika, da utemeljuje višanje določene zaporne kazni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086197
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 191, 191/1, 286, 286/1.
nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – prištevnost – časovna povezanost in istovrstnost groženj – pravna opredelitev – oviranje pravosodnih organov – vplivanje na zbiranje obvestil v predkazenskem postopku – status oškodovanca – kaznivo dejanje zoper pravosodje
Bistvo inkriminacije kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov iz prvega odstavka 286. člena KZ-1 „kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival na zbiranje obvestil, uporabi zoper drugega fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi“, je mišljeno za primere, ko se grožnja nanaša na organe odkrivanja in pregona v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj, torej na tistega, ki v predkazenskem postopku zbira obvestila, to pa so po ZKP praviloma policisti. Z nedovoljenim vplivanjem se že v fazi zbiranja obvestil od občanov lahko povsem onemogoči uspeh preiskovanja kaznivega dejanja in odkrivanja osumljencev.
Kot možni konkretni oškodovanec se pri tej izvršitveni obliki lahko pojavijo le tiste osebe, ki so po zakonu pristojne zbirati obvestila v predkazenskem postopku, to pa v konkretnem primeru ne moreta biti obtoženčeva družinska člana, katerima je obtoženec grozil, zato da bi umaknila svoji kazenski ovadbi. V konkretnem opisu dejanja se niti ne zatrjuje, da bi grožnje obtoženec naslavljal na policijo. Dejanje, kot je opisano, razen v abstraktnem delu, predstavlja le del izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080233
URS člen 15, 15/4. OZ člen 178, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354-1, 357.
svoboda izražanja – objava fotografije – okrnitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – kolizija ustavnih pravic – nujnost posega v svobodo izražanja – civilnopravna sankcija – načelo sorazmernosti – povrnitev nepremoženjske škode – namen odškodnine – moralno zadoščenje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – stopnja in trajanje duševnih bolečin – okoliščine primera – nedenarni odškodninski zahtevek – objava sodbe – opravičilo
Civilnopravna sankcija mora biti takšna, da ne nasprotuje načelu sorazmernosti.
Nedenarni odškodninski zahtevek sam po sebi seveda ne izključi zahtevka za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, njegova utemeljenost pa tudi ni sama po sebi umevna. Ni namreč mogoče mimo tega, da naj bo namen odškodnine le v odškodovanju, v moralnem zadoščenju. Naš pravni sistem namreč izključuje idejo o pravični denarni odškodnini kot povračilu ali celo kaznovanju oškodovalca in v zvezi s tem zbujanju maščevanja pri oškodovancu.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka mora oškodovanec, v tem primeru tožnika, zatrjevati in dokazati protipravnost ravnanja odgovorne osebe, v tem primeru torej toženke, nastalo škodo in vzročno zvezo med njima, na toženki pa je trditveno in dokazno breme za nekrivdo. Glede na vsebino zahtevka pa pravno podlago predstavljajo tudi določbe 168. člena OZ glede izgubljenega dobička.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086709
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 138. ZPP člen 217, 239, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sodna določitev meje – ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – močnejša pravica – skica zamejničenja – sestavni del sklepa – dokončna ureditev meje v katastrskem postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – grajanje procesnih kršitev – kršitev načela neposrednosti – kršitev načela kontradiktornosti – izvensodna poravnava – izvajanje dokazov – dokazni sklep – branje zapisnikov o izpovedbah prič
Skica zamejničenja je bistvena sestavina sklepa o ureditvi meje. Sklepa, ki ima dva skici, sodišče pa tega ne obrazloži, ni mogoče preizkusiti. Zato je sklep o obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.
ZIZ člen 2, 2/1, 6, 6/2, 30, 40/1, 43, 43/3, 88. ZPP člen 189, 189/3, 319, 319/2. 1: Glej sklep II Ips 332/2011.
litispendenca v izvršilnem postopku - nov predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom - premičninska izvršba - upnikova opustitev predloga za nov rubež premičnin - res iudicata - pravnomočnost ustavitve premičninske izvršbe - stroški zaradi novega predloga za izvršbo - pristojnost strokovnega sodelavca
Ker upnik v obeh zadevah ni predlagal izvršbe na ista izvršilna sredstva, ni podana litispendenca, ki bi ovirala sočasni tek obeh postopkov.
Čeprav je v drugi izvršilni zadevi že bila dovoljena premičninska izvršba, ki je bila kasneje pravnomočno ustavljena iz razloga, ker upnik ni podal predloga za ponovni rubež premičnin v roku iz 88. člena ZIZ, je dopustno predlagati v novem postopku isto izvršilno sredstvo. Odločitev upnika, da ne predlaga novega rubeža premičnin v zakonskem roku, je bistveno podobna procesni dispoziciji umika in omejitve izvršbe iz 43. člena ZIZ.