NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086730
SPZ člen 77.
ureditev meje – sodna določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – kriterij močnejše pravice – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev
Vrednost spornega mejnega prostora mora vselej ugotoviti sodišče, ki je pri ureditvi meje vezano na predpisani vrstni red kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena), določen v 77. členu SPZ. Brez pomena je zato naknadno pogojno strinjanje nasprotnega udeleženca s predlagateljevo navedbo vrednosti spornega mejnega prostora.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev nepremoženjske škode – zlom ledvenega vretenca – operacija – hospitalizacija – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkanje trditev o duševnih bolečinah – skaženost – splošni zavarovalni pogoji – odbitna franšiza – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – stroški prevozov na preglede – kilometrina – strošek javnega prevoza – zmožnost uporabe javnega prevoza – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – potek roka od vložitve zahtevka pri zavarovalnici
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz tožbe, izpovedi tožnika in ugotovitev izvedenca razvidno, da se tožnik zaveda posledic poškodb ter njihovega vpliva na kvaliteto življenja, njegovo življenjsko aktivnost, prav tako pa tudi prikrajšanja, ki ga ob tem čuti, in prav to prikrajšanje predstavlja duševne bolečine, ne glede na to, ali jih tožnik tako dobesedno poimenuje ali ne.
Iz zavarovalne police izhaja, da znaša odbitna franšiza 10 % od odškodnine, enako je določeno v sedmem odstavku 25. člena Splošnih pogojev toženke. Odbitna franšiza se torej odšteva od odškodnine in ne od zavarovalne vsote.
spor majhne vrednosti – zahteva tožene stranke za izvedbo naroka – posledice nepristopa na narok – resnost zahteve po razpisu naroka – sankcija za neresnost – sodba na podlagi pripoznave – fikcija pripoznave zahtevka – telefonsko obvestilo o prihodu na narok – poslovanje sodišča – obvestilo o zamudi pred zaključkom naroka
V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok.
Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičljivega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka.
Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se narok še ni zaključil, so razlogi glede obstoja pogojev za nastop domneve, da je tožena stranka pripoznala, iz obrazložitve sodbe izostali, zaradi česar je ni mogoče v celoti preizkusiti.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje – sodni postopek za ureditev meje – upravni postopek za ureditev meje
Kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, (prekinjen) upravni postopek ni razlog za prekinitev sodnega postopka niti ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi nepravdno sodišče lahko prekinilo tek nepravdnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086197
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 191, 191/1, 286, 286/1.
nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – prištevnost – časovna povezanost in istovrstnost groženj – pravna opredelitev – oviranje pravosodnih organov – vplivanje na zbiranje obvestil v predkazenskem postopku – status oškodovanca – kaznivo dejanje zoper pravosodje
Bistvo inkriminacije kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov iz prvega odstavka 286. člena KZ-1 „kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival na zbiranje obvestil, uporabi zoper drugega fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi“, je mišljeno za primere, ko se grožnja nanaša na organe odkrivanja in pregona v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj, torej na tistega, ki v predkazenskem postopku zbira obvestila, to pa so po ZKP praviloma policisti. Z nedovoljenim vplivanjem se že v fazi zbiranja obvestil od občanov lahko povsem onemogoči uspeh preiskovanja kaznivega dejanja in odkrivanja osumljencev.
Kot možni konkretni oškodovanec se pri tej izvršitveni obliki lahko pojavijo le tiste osebe, ki so po zakonu pristojne zbirati obvestila v predkazenskem postopku, to pa v konkretnem primeru ne moreta biti obtoženčeva družinska člana, katerima je obtoženec grozil, zato da bi umaknila svoji kazenski ovadbi. V konkretnem opisu dejanja se niti ne zatrjuje, da bi grožnje obtoženec naslavljal na policijo. Dejanje, kot je opisano, razen v abstraktnem delu, predstavlja le del izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
OZ člen 70, 71, 71/2. SZ-1 člen 48, 48/2, 50, 50/1, 50/1-3, 66, 72, 72/1.
dobava vode - upravnik - skupno odjemno mesto - ugovori etažnega lastnika
Etažni lastniki so tisti, ki skrbijo za delitev stroškov v večstanovanjski stavbi, saj to v njihovem imenu oziroma za njih stori upravnik, ne pa dobavitelj. Iz navedenega pa tudi sledi, da so z načinom delitve stroškov etažni lastniki seznanjeni, saj ta delitev izhaja iz mesečnega obračuna stroškov, ki ga pripravi upravnik stavbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086199
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 13.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – merila za presojo smotrnosti in upravičenosti – osebne in družinske razmere – predkaznovanost – preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do navedb obsojenca v predlogu in izrecno izpostavilo, da obsojencu ni zaupati, da predlaganega načina alternativnega prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, ker je z neizpolnitvijo posebnega pogoja v pogojni obsodbi v določenem roku izkazal nekritičen odnos do kaznivega dejanja in do naloženih obveznosti.
Nekritičnost do svojega ravnanja in nastale škode oškodovancem je izkazal tudi po zadnji izrečeni pogojni obsodbi, ko se ni potrudil niti v najmanjši meri izpolniti posebni pogoj. Zaupanje sodišča, ki mu je izreklo pogojno obsodbo, se je tako izkazalo za neutemeljeno.
Odprti postopki niso upoštevni, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 235, 235/2, 236, 236/2, 236/2-1, 236/2-2, 239, 239/1. ZJSRS člen 17, 18.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – novela ZFPPIPP-B – bivši delavci – jamstveni sklad – pravice delavcev v razmerju do jamstvenega sklada
Da bi preprečili položaj, ko poslovodstvo predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, čeprav družba (delodajalec) zamuja s plačilom minimalnih plač, se s spremembo drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov, določa kot dodatni pogoj za odložitev odločanja. Navedeni dodatni pogoj za odložitev odločanja se ne nanaša na bivše delavce, ampak zgolj na delavce, ki so ob uvedbi oziroma začetku stečajnega postopka zaposleni pri insolventnem dolžniku.
Ugotovitev o možnosti fizične delitve brez sodelovanja izvedenca gradbene stroke ni mogoča, saj sodišče z ustreznim znanjem ne razpolaga.
V konkretnem primeru gre za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma.
vstop novega dolžnika - ugovor novega dolžnika - lastninska pravica v pričakovanju - prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe nepremičnini - učinkovanje prenosa zoper zastavne upnike - trenutek overitve zemljiškoknjižnega dovolila - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Že pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo začne učinkovati prenos lastninske pravice proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo na nepremičnini, vendar je trenutek začetka učinkovanja po izvršitvi razpolagalnega posla.
umik že vložene pritožbe - umik pritožbe pred izdajo odločbe - ustavitev postopka
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.
Tožena stranka do tožeče stranke ni imela nobenih terjatev, ki bi jih bila dolžna tožeča stranka poplačati, računi tožene stranke, na katere se nanašajo asignacije, pa so fiktivni. Z izpolnitvijo asignacij in izplačilom skupnega zneska 7.881,20 EUR je tožena stranka prejela tožnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, saj v dolžniško-upniškem razmerju v času izvršenih asignacij pravdni strani nista bili. V taki situaciji pa je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, čeprav ni izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti. Z izpodbijanimi asignacijami je torej premoženje tožeče stranke prešlo v premoženjsko sfero tožene stranke brezplačno, zato je bilo dejanje opravljeno v korist tožene stranke.
Glede na namen, zaradi katerega je prišlo do izdaje in izpolnitve asignacij in nadaljnjega po toženi stranki opisanega razpolaganja z iz asignacij prejetimi sredstvi je evidentno, da je prišlo z ravnanjem obeh pravdnih strank do preusmeritve finančnih tokov na toženo stranko, preko katere se je z njenimi nadaljnjimi razpolaganji odvijal plačilni promet za tožečo stranko. Tako ravnanje pa je izrecno prepovedano po 1. točki četrtega odstavka 34. člena ZFPPIPP, zato ne sme uživati pravnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079679
OZ člen 111, 111/2, 270, 394, 395, 395/1, 610, 610/1.
pogodba o najemu - solastništvo najemodajalcev - izbris najemodajalca iz registra - plačilo najemnine - dvostranska obligacijska razmerja - zagotavljanje obsega zakupa - z gospodarsko pogodbo nastala obveznost - solidarnost dolžnikov - odgovornost za izpolnitev celotne obveznosti - odtujitev stvari, dane v zakup - sprememba lastninske pravice med trajanjem najema - varščina - zadržana denarna sredstva - varstvo upnika - kršitev pogodbenih obveznosti - prenehanje glavne obveznosti - sredstvo zavarovanja - garancija za plačilo povzročene škode
Dvostranska obligacijska razmerja so tista, pri katerih sta obe stranki hkrati upnika in dolžnika. Takšno razmerje je tudi razmerje med pogodbenimi strankami pogodbe o najemu ležišč, s katero se je tožena stranka kot najemnica zavezala najeti 200 ležišč po načelu „prazno za polno“ za dobo 10 let. Najemodajalca sta ji bila dolžna zagotoviti navedeni obseg zakupa in sta torej glede te obveznosti nastopala kot dolžnika, med tem ko sta v vlogi upnika lahko od tožene stranke terjala plačilo najemnine po navedeni pogodbi.
Glede obveznosti zagotavljanja ležišč sta bila najemodajalca solidarno odgovorna toženi stranki za izpolnitev celotne navedene obveznosti, saj iz pogodbe ne izhaja, da bi se stranke dogovorile, da naj bi vsak od najemodajalcev zagotovil najemniku 100 postelj.
Pravna posledica spremembe lastninske pravice med trajanjem najemne pogodbe je prenos najemne pogodbe na strani enega od najemodajalcev, kar pomeni, da pridobitelj stvari v celoti vstopi na mesto prejšnjega najemodajalca. Vsebina pogodbe se torej zaradi tega nič ne spremeni.
OZ varščine izrecno ne ureja, so pa v poslovni praksi ti dogovori pogosti prav pri najemnih pogodbah. Pogodbeno dogovorjena varščina v obliki zadržanih denarnih sredstev predstavlja varstvo za upnika, saj se ob morebitni kršitvi pogodbenih obveznosti poplača iz zneska, ki ga ima pri sebi. Če pa ne pride do kršitve pogodbenih obveznosti, s prenehanjem glavne obveznosti stranske pravice ugasnejo, kar pomeni, da ima stranka, ki je v takem primeru varščino dala, pravico do vrnitve danega. Ob prenehanju glavne obveznosti namreč v primeru, da ne pride do kršitve pogodbene obveznosti, odpade pravna podlaga za zadrževanje varščine.
Sredstva zavarovanja (in tudi varščina) se dajejo za zagotovitev izpolnitve obveznosti. Tudi v tem primeru je bila varščina s pogodbo dogovorjena kot garancija za plačilo nočnin in morebitne povzročene škode. Ker tožena stranka nočnin (najemnine) ni poravnala v celoti, je lahko upnik pričel uresničevati dogovorjeno stransko pravico v obliki varščine, namenjeno zavarovanju obveznosti. S tem ko tožena stranka svoje obveznosti plačila nočnin ni plačevala v celoti, se je torej zmanjševala obveznost tožeče stranke, da ji ob prenehanju pogodbe vrne znesek iz naslova plačane varščine.
Predlagana postavitev izvedenca medicinske stroke, glede na zahtevnost razmejitve med že (ob sklepanju izvensodne poravnave 9 1. 1999) upoštevano predvidljivo in novo škodo, ne predstavlja nedopustnega informativnega dokaza. Zahteva da si tožnica, katere sposobnost zaznavanja in posredovanja informacij je (zaradi posledic difuzne poškodbe možganov) bistveno omejena, morala zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, je v obravnavanem primeru prestroga.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086709
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 138. ZPP člen 217, 239, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sodna določitev meje – ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – močnejša pravica – skica zamejničenja – sestavni del sklepa – dokončna ureditev meje v katastrskem postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – grajanje procesnih kršitev – kršitev načela neposrednosti – kršitev načela kontradiktornosti – izvensodna poravnava – izvajanje dokazov – dokazni sklep – branje zapisnikov o izpovedbah prič
Skica zamejničenja je bistvena sestavina sklepa o ureditvi meje. Sklepa, ki ima dva skici, sodišče pa tega ne obrazloži, ni mogoče preizkusiti. Zato je sklep o obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.
pravdni stroški stranskega intervenienta - zavezanec za povračilo stroškov
Po določbi 154. člena ZPP je stranski intervenient lahko subjekt stroškovnega zahtevka, vendar je v njem lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
preizkus primernosti izrečene kazenske sankcije - upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije - način izvršitve in teža kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo, da pri tem kaznivem dejanju nista bila dovolj upoštevana način izvršitve in teža kaznivega dejanja, ko sta obdolženec in L.J. prav iskala žrtev, nato skupaj napadla oškodovanko, ki se je pri tem, ko ji je L.J. izpulil torbico iz rok, še telesno poškodovala. Dejanje je bilo storjeno čez teden, v popoldanskem času, na mestni ulici v M., ko je bilo v neposredni bližini kraja izvršitve več ljudi, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča teža dejanja obdolženca tako velika, da utemeljuje višanje določene zaporne kazni.