URS člen 2, 23, 23/1, 158. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 43, 43/3, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 11, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
pravnomočnost v izvršilnem postopku - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - načelo pravne države - zaupanje v pravo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega izvršilnega postopka - ugovor tretjega
Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ).
Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar).
Toženkino ravnanje je bilo protipravno, ker je ob plačilih glavnemu izvajalcu (in prevzemniku njegove terjatve), že razpolagala z zahtevkom tožnice za neposredno plačilo računa, za plačilo katerega so bili izpolnjeni pogoji 631. člena OZ.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086709
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 138. ZPP člen 217, 239, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sodna določitev meje – ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – močnejša pravica – skica zamejničenja – sestavni del sklepa – dokončna ureditev meje v katastrskem postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – grajanje procesnih kršitev – kršitev načela neposrednosti – kršitev načela kontradiktornosti – izvensodna poravnava – izvajanje dokazov – dokazni sklep – branje zapisnikov o izpovedbah prič
Skica zamejničenja je bistvena sestavina sklepa o ureditvi meje. Sklepa, ki ima dva skici, sodišče pa tega ne obrazloži, ni mogoče preizkusiti. Zato je sklep o obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081273
OZ člen 179, 179/2, 963, 963/1. ZPP člen 2, 285.
odškodnina – nepremoženjska škoda – opredelitev zahtevka – vrsta in višina posamezne škode – materialno procesno vodstvo – opozorila nasprotne stranke
Pri uveljavljanju nematerialne škode je treba natančno opredeliti tako posamezno obliko nepremoženjske škode kot tudi uveljavljano višino zanjo. Le tako je mogoča medsebojna primerjava posameznih škod in njihovo razvrščanje glede na intenziteto ter določitev primerne odškodnine po metodoloških napotkih iz drugega odstavka 179. člena OZ. Ker gre pri odškodninskih zahtevkih za različne vrste škod in tožeča stranka zahteva denarno odškodnino, pa mora tožnik vsako vrsto škode tudi denarno ovrednotiti, torej koliko zahteva za vsako posamezno vrsto nepremoženjske škode. Šele tako je zahtevek individualiziran do te mere, da je mogoča njegova presoja utemeljenosti.
dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene – res transacta
Pritožba zmotno meni, da za zaključek sodišča o priposestvovanju zemljišča, ni bilo podlage v izpovedbah prič, ki jih je šteti za verodostojne. Ocena verodostojnosti prič, ki jo podaja pritožba, je subjektivna. Pritožbeno sodišče se namreč omejuje le na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa na vnovično neposredno preskušanje dejanske podlage spora. Predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev.
Ugotovitev o možnosti fizične delitve brez sodelovanja izvedenca gradbene stroke ni mogoča, saj sodišče z ustreznim znanjem ne razpolaga.
V konkretnem primeru gre za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma.
OZ člen 569. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – protispisnost – posojilna pogodba – dokazna ocena
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, česa takšnega pa tožeča stranka ne zatrjuje. Nasprotno, zatrjuje protislovje, vendar ne zaradi napačnega prenosa podatkov iz spisa v sodbo, temveč protislovje, ki je rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, temveč bi lahko predstavljalo zmotno dokazno oceno in izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog in na navedbe tožeče stranke v tej smeri ni treba odgovarjati.
dopolnitev tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – trditev – dejstvo – dokaz
Ker kljub ustreznemu pozivu tožnika tožbe nista dopolnila (popravila) tako, da bi jo bilo moč (vsebinsko) obravnavati, jo je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0075880
OZ člen 152, 152/1, 152/2, 152/4, 158, 158/1, 158/2, 179. ZPP člen 153, 153/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/2. ZOdvT člen 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – napad psa – nemški ovčar – odgovornost imetnika živali – izročitev stvari tretjemu – domača žival – nevarna žival – solidarna odškodninska odgovornost – primarni strah – sekundarni strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – dolžnost založitve predujma – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza – stroški postopka – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo stroškov v korist proračuna – odmera nagrade odvetniku v primeru izvajanja brezplačne pravne pomoči – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Prenos nadzora in varstva psa na drugega (imetnika) izključuje krivdo in posledično odškodninsko odgovornost lastnika (primarnega imetnika), zato lastnik/primarni imetnik in sekundarni imetnik nista solidarno odškodninsko odgovorna. Enako velja tudi če gre za nevarnega psa in objektivno odgovornost, razen če bi lastnik psa zaupal osebi, ki ne bi bila usposobljena.
pogodba v korist tretjega – prenovitev obveznosti – odpoved terjatvi
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila v sodbi spregledana pravna podlaga, katere upoštevanje bi vodilo k (vsaj delni) utemeljenosti zahtevka. Pritožba ni navedla nobenih okoliščin, ki bi nudile podlago za sklep, da je toženec vedel, da se s sporazumom ureja pravni položaj tožnika. Glede na to ne more biti dvoma o pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da tožnik na podlagi sporazuma, sklenjenega med tožencem in D., d.o.o., L., ni pridobil pravic v razmerju do toženca.
Že iz razloga, ker sporazum ni bil sklenjen med pravdnima strankama in ni šlo za pogodbo v korist tretjega, se sodbi ni bilo treba posebej izreči o tem, ali je bila z njim prenovljena obveznost ali izražena toženčeva volja v smislu odpovedi terjatvi, ki jo je toženec uveljavljal v izvršilnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086730
SPZ člen 77.
ureditev meje – sodna določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – kriterij močnejše pravice – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev
Vrednost spornega mejnega prostora mora vselej ugotoviti sodišče, ki je pri ureditvi meje vezano na predpisani vrstni red kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena), določen v 77. členu SPZ. Brez pomena je zato naknadno pogojno strinjanje nasprotnega udeleženca s predlagateljevo navedbo vrednosti spornega mejnega prostora.
stiki – sodna poravnava – obstoj izvršilnega naslova – sklenitev nove začasne sodne poravnave
Izvršilno sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.
Predloga obeh strank se nanašata na opravo izvršilnih dejanj po sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu – sodni poravnavi. Dolžnica je v pritožbi seznanila sodišče s sklenitvijo začasne sodne poravnave v postopku po njenem predlogu zaradi ukinitve stikov. Če so z novo sodno poravnavo na novo določeni stiki starša z otrokom, pa čeprav začasno, prva sodna poravnava o določitvi stikov, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izgubi učinek izvršilnega naslova in je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev nepremoženjske škode – zlom ledvenega vretenca – operacija – hospitalizacija – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkanje trditev o duševnih bolečinah – skaženost – splošni zavarovalni pogoji – odbitna franšiza – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – stroški prevozov na preglede – kilometrina – strošek javnega prevoza – zmožnost uporabe javnega prevoza – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – potek roka od vložitve zahtevka pri zavarovalnici
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz tožbe, izpovedi tožnika in ugotovitev izvedenca razvidno, da se tožnik zaveda posledic poškodb ter njihovega vpliva na kvaliteto življenja, njegovo življenjsko aktivnost, prav tako pa tudi prikrajšanja, ki ga ob tem čuti, in prav to prikrajšanje predstavlja duševne bolečine, ne glede na to, ali jih tožnik tako dobesedno poimenuje ali ne.
Iz zavarovalne police izhaja, da znaša odbitna franšiza 10 % od odškodnine, enako je določeno v sedmem odstavku 25. člena Splošnih pogojev toženke. Odbitna franšiza se torej odšteva od odškodnine in ne od zavarovalne vsote.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086199
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 13.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – merila za presojo smotrnosti in upravičenosti – osebne in družinske razmere – predkaznovanost – preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do navedb obsojenca v predlogu in izrecno izpostavilo, da obsojencu ni zaupati, da predlaganega načina alternativnega prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, ker je z neizpolnitvijo posebnega pogoja v pogojni obsodbi v določenem roku izkazal nekritičen odnos do kaznivega dejanja in do naloženih obveznosti.
Nekritičnost do svojega ravnanja in nastale škode oškodovancem je izkazal tudi po zadnji izrečeni pogojni obsodbi, ko se ni potrudil niti v najmanjši meri izpolniti posebni pogoj. Zaupanje sodišča, ki mu je izreklo pogojno obsodbo, se je tako izkazalo za neutemeljeno.
Odprti postopki niso upoštevni, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
Do škodnega dogodka je prišlo v naravnem okolju, kjer je glede na naravni proces pričakovati lomljenje vej, zato od zavarovanca toženke ni mogoče pričakovati, da bo imel ves čas pod nadzorom vejo vsakega drevesa. Tudi sicer pa konkretnega padca suhe veje ob rednem nadzoru ni bilo mogoče predvideti, ker gozd v času nezgode še ni popolnoma ozelenel. Ker je imel zavarovanec toženke vzpostavljen ustrezen nadzor nad drevjem, mu protipravnosti ne gre očitati.
vstop novega dolžnika - ugovor novega dolžnika - lastninska pravica v pričakovanju - prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe nepremičnini - učinkovanje prenosa zoper zastavne upnike - trenutek overitve zemljiškoknjižnega dovolila - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Že pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo začne učinkovati prenos lastninske pravice proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo na nepremičnini, vendar je trenutek začetka učinkovanja po izvršitvi razpolagalnega posla.
umik že vložene pritožbe - umik pritožbe pred izdajo odločbe - ustavitev postopka
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.