stroški postopka – potrebni stroški – odvetniška tarifa – nagrada za sestavo vloge – priznanje nagrade – obrazložena vloga – pritožbeni stroški – vrednost spornega predmeta – sprememba vrednosti predmeta med postopkom – ničnost pogodbe – neveljavnost vknjižbe
Ker so tožene stranke s pritožbama, ki so ju vložile zoper sodbo sodišča prve stopnje, uspele le v pogledu stroškovne odločitve, do povračila pritožbenih stroškov niso upravičene.
Sodišče mora pri odmeri stroškov od spremembe vrednosti spornega predmeta dalje upoštevati višjo vrednost spora.
preizkus primernosti izrečene kazenske sankcije - upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije - način izvršitve in teža kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo, da pri tem kaznivem dejanju nista bila dovolj upoštevana način izvršitve in teža kaznivega dejanja, ko sta obdolženec in L.J. prav iskala žrtev, nato skupaj napadla oškodovanko, ki se je pri tem, ko ji je L.J. izpulil torbico iz rok, še telesno poškodovala. Dejanje je bilo storjeno čez teden, v popoldanskem času, na mestni ulici v M., ko je bilo v neposredni bližini kraja izvršitve več ljudi, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča teža dejanja obdolženca tako velika, da utemeljuje višanje določene zaporne kazni.
OZ člen 72, 72/5, 73, 73/1, 73/3, 147, 427, 427/1, 427/3. ZPP člen 286.
cesija – odstop terjatve – pogodba o odstopu terjatve – zastopanje – neupravičeno zastopanje – neobstoj pooblastila za zastopanje – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – zavrnitev odobritve pogodbe – neobstoječa pogodba – prevzem dolga – pogodba o prevzemu dolga – privolitev upnika – pobot – ugovor izpolnitve obveznosti – ugovor ugasle pravice – dokazno breme glede ugovorov – prepozen dokaz
Ker za sklepanje obravnavane pogodbe uslužbenka tožeče stranke ni imela upravičenja za zastopanje, slednjega ni mogla prekoračiti. Ne gre za pravni položaj iz 72. člena OZ. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo njeno zastopanje neupravičeno, kar ureja 73. člen OZ. Če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe (kot je v danem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje), po tretjem odstavku 73. člena OZ šteje, da pogodba ni bila sklenjena.
vstop novega dolžnika - ugovor novega dolžnika - lastninska pravica v pričakovanju - prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe nepremičnini - učinkovanje prenosa zoper zastavne upnike - trenutek overitve zemljiškoknjižnega dovolila - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Že pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo začne učinkovati prenos lastninske pravice proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo na nepremičnini, vendar je trenutek začetka učinkovanja po izvršitvi razpolagalnega posla.
premoženjsko zavarovanje – požar – obračun zavarovalnine – upoštevanje amortizacije – causa zavarovalne pogodbe – splošni pogoji za požarno zavarovanje
Ni mogoče slediti izraženemu stališču zavarovalnice, da je v Splošnih pogojih določeno, da se izgubljena vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija) pri izračunu zavarovalnine, ko že nastane zavarovalni primer, upošteva v celoti glede na novo oziroma nabavno vrednost stvari. To bi pomenilo, da zavarovanec stvari, ki jo je ob sklenitvi zavarovanja že 100% amortiziral, v primeru nastanka zavarovalnega primera, kljub plačilu premije, ne bi bil upravičen do zavarovalnine. Taka razlaga Splošnih pogojev pa je v nasprotju s causo zavarovalne pogodbe.
V konkretnem primeru se amortizacija glede na določbo Splošnih pogojev o obračunu zavarovalnine lahko upošteva le od trenutka zavarovanja do nastanka zavarovalnega primera oziroma do likvidacije škode.
prisilno zdravljenje – zadržanje na prisilnem zdravljenju – prepoved reformatio in peius – nejemanje zdravil – duševna motnja – sposobnost oblikovanja volje glede zdravljenja
Sodišče prve stopnje bi moralo po razveljavitvi prejšnjega sklepa ponovno preizkusiti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni predpisani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za pritožnikovo zadržanje na prisilnem zdravljenju do 22. 1. 2017. Namesto tega je sodišče prve stopnje tokrat odredilo, da se pritožnik zadrži na zdravljenju za še daljši čas, do 6. 4. 2017. Takšno ravnanje sodišča pomeni očitno kršitev prepovedi „reformatio in peius“, saj se pritožnikov položaj zaradi vložene pritožbe ne bi smel poslabšati.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Kategorizacija poškodb po Fisherju glede na težo poškodbe tovrstne primere uvršča med hude primere (IV. skupina), za katere se skupna odškodnina glede na sodno prakso odmerja med 23 in 78 povprečnimi neto plačami, kar po stališču pritožbenega sodišča povsem ustreza odmerjeni odškodnini v konkretnem primeru (29 povprečnih plač).
določitev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – mejni zid
Zgolj zaradi dejstva, da mejaši občasno obrezujejo bršljan, ki se vzpenja po tej steni, nasprotni udeleženci pa to dopuščajo, jim še ni mogoče priznati soposesti na delu stavbe.
Če je meja zid, in so mejaši uživali mirno posest do zidu, se meja določi po njegovi sredini, saj notranjosti zidu ni mogoče imeti v posesti.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0086002
ZPP člen 196. ZD člen 46, 46/1, 52, 56, 56/2. ZDen člen 78, 78/2.
vračunanje darila zakonitemu dediču – določitev vrednosti darila – darilo pri vstopni pravici – vrednost izročenih denarnih sredstev – preračun vrednosti – enako obravnavanje zakonitih dedičev – denacionalizirano premoženje – vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost vrnjenega premoženja – sosporništvo
Relevanten datum ugotavljanja vrednosti darila je datum zapustnikove smrti.
Delno gre za dedovanje denacionaliziranega premoženja, glede katerega velja, da zapuščina preide na dediče s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. To pomeni obračun vrednosti daril na ta datum in ne na datum zapustnikove smrti. Delno gre za dedovanje vrnjenega zaplenjenega premoženja, v katerem se določbe ZDen ne uporabijo, temveč določbe ZD, kar pomeni vrednotenje daril na dan zapustnikove smrti.
razdružitev solastnine – delitev solastnega premoženja – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je povzelo izjavo pooblaščenca nasprotne udeleženke na naroku dne 8. 6. 2016 in na podlagi nje ugotovilo (le), da nasprotna udeleženka nima interesa za negovanje, obnavljanje in izkoriščanje gozda. Zapis v sporni točki je sodišče res nadaljevalo z besedilom "zato je sodišče gozdna zemljišča dodelilo predlagateljici v skladu z njenim interesom in glede na željo po delitvi v naravi", vendar tega ni mogoče razumeti tako, da predlagateljica prejme v last vsa gozdna zemljišča.
Glede na okoliščine in način, kako je bila oškodovanki grožnja s smrtjo, ki prihaja ponjo izrečena, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, objektivno predstavlja resno grožnjo, ki je zmožna vplivati na voljo oškodovanke in jo je razumeti kot grožnjo z uporabo sile, ki bo sledila, če ne bo ravnala tako, kot od nje zahteva. Obdolženec jo je namreč izrekel s točno določenim namenom, to je prisiliti oškodovanko, da uradno dejanje opravi (izvrši sklepa o porušitvi nelegalnega objekta in prekliče svojo odločitev glede odloga sklepa o porušitvi).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086199
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 13.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – merila za presojo smotrnosti in upravičenosti – osebne in družinske razmere – predkaznovanost – preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do navedb obsojenca v predlogu in izrecno izpostavilo, da obsojencu ni zaupati, da predlaganega načina alternativnega prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, ker je z neizpolnitvijo posebnega pogoja v pogojni obsodbi v določenem roku izkazal nekritičen odnos do kaznivega dejanja in do naloženih obveznosti.
Nekritičnost do svojega ravnanja in nastale škode oškodovancem je izkazal tudi po zadnji izrečeni pogojni obsodbi, ko se ni potrudil niti v najmanjši meri izpolniti posebni pogoj. Zaupanje sodišča, ki mu je izreklo pogojno obsodbo, se je tako izkazalo za neutemeljeno.
Odprti postopki niso upoštevni, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
stroški postopka – sklep o stroških postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka
Dopolnilna sodba ali sklep se lahko izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15-tih dneh od prejema sodbe. Ker v spisu predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških ni, in ga tožeča stranka tudi po pozivu ni vložila v spis, je odločitev sodišča prve stopnje, da izda izpodbijani sklep o stroških postopka, materialnopravno zmotna.
Do škodnega dogodka je prišlo v naravnem okolju, kjer je glede na naravni proces pričakovati lomljenje vej, zato od zavarovanca toženke ni mogoče pričakovati, da bo imel ves čas pod nadzorom vejo vsakega drevesa. Tudi sicer pa konkretnega padca suhe veje ob rednem nadzoru ni bilo mogoče predvideti, ker gozd v času nezgode še ni popolnoma ozelenel. Ker je imel zavarovanec toženke vzpostavljen ustrezen nadzor nad drevjem, mu protipravnosti ne gre očitati.
Toženkino ravnanje je bilo protipravno, ker je ob plačilih glavnemu izvajalcu (in prevzemniku njegove terjatve), že razpolagala z zahtevkom tožnice za neposredno plačilo računa, za plačilo katerega so bili izpolnjeni pogoji 631. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZADRUGE – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075884
URS člen 125. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 16, 16/1, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine člen 5.
Toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dokazovanje dejstva, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino nad 30 % njene takratne vrednosti. Po določbi drugega odstavka 5. člena Navodila je pomembno, v kakšnem razmerju je bila plačana odškodnina s takratno (prometno) vrednostjo nepremičnin, kar predstavlja strokovno vprašanje, o katerem bi moral podati mnenje sodni izvedenec.
pravdni stroški stranskega intervenienta - zavezanec za povračilo stroškov
Po določbi 154. člena ZPP je stranski intervenient lahko subjekt stroškovnega zahtevka, vendar je v njem lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 235, 235/2, 236, 236/2, 236/2-1, 236/2-2, 239, 239/1. ZJSRS člen 17, 18.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – novela ZFPPIPP-B – bivši delavci – jamstveni sklad – pravice delavcev v razmerju do jamstvenega sklada
Da bi preprečili položaj, ko poslovodstvo predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, čeprav družba (delodajalec) zamuja s plačilom minimalnih plač, se s spremembo drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov, določa kot dodatni pogoj za odložitev odločanja. Navedeni dodatni pogoj za odložitev odločanja se ne nanaša na bivše delavce, ampak zgolj na delavce, ki so ob uvedbi oziroma začetku stečajnega postopka zaposleni pri insolventnem dolžniku.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi toženca dobroverno posest na sporni nepremičnini izgubila šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS z dne 18. 6. 2015 oziroma njeno vročitvijo dne 17. 8. 2015. Takšno stališče je zmotno, saj dobroverni lastniški posestnik postane nedobroveren že od trenutka, ko mu je bila vročena tožba (v konkretnem primeru 17. 1. 2008), lastnik pa lahko dokazuje, da je postal nedobroveren že pred vročitvijo tožbe (osmi odstavek 95. člena SPZ).
URS člen 2, 23, 23/1, 158. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 43, 43/3, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 11, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
pravnomočnost v izvršilnem postopku - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - načelo pravne države - zaupanje v pravo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega izvršilnega postopka - ugovor tretjega
Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ).
Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar).