ZŠtip-1 člen 21, 22, 24. Pravilnik o sofinanciranju državnih tekmovanj člen 6.
Zoisova štipendija - srebrno priznanje
Ker tožnik srebrni priznanji iz matematike in zgodovine ni prejel za tekmovanje na državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje te pravice utemeljeno zavrnilo.
V obravnavanem primeru je tožnik s tožbo uveljavljal priznanje pravice do invalidske pokojnine, o tej pravici pa ni bilo odločeno z dokončno odločbo, niti ni bil speljan celoten upravni postopek, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (75. člen v zvezi s 63. členom ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in da mu je toženec priznal pravico do starostne pokojnine v pravilni višini.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo za pravilni in zakoniti odločbi, s katerima je toženec ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Z dnem, ko je tožnik pridobil pravico do starostne pokojnine, niso več izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo na podlagi šestega odstavka 126. člena ZPIZ-2.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnica je dopolnila 58 let in 9 mesecev starosti ter 39 let, 3 mesece in 1 dan pokojninske dobe, vendar od tega le 33 let, 10 mesecev in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. S tem je izpolnila pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zaradi neugodnih demografskih gibanj, neugodnega razmerja med številom aktivnih zavarovancev in upokojencev ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne ZPIZ-2 zaostruje pogoje starostnega upokojevanja. Starost je dvignjena na 65 let, oziroma 60 let pri dolgotrajno aktivnih zavarovancih, ko dopolnijo najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016866
ZDR člen 177, 177/1. OZ člen 131, 131/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - višina odškodnine
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka kot delodajalec od toženca (delavca) uveljavljala plačilo odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom, ko je toženec po zaključenem pranju kamiona (kot voznik je bil zadolžen tudi za čiščenje kamiona) speljeval iz avtopralnice tožeče stranke, se s kamionom zaletel v izhodna vrata in jih poškodoval. Sodišče prve stopnje ni natančno raziskalo obsega škode, ki naj bi izvirala iz toženčevega ravnanja spornega dne. Sodišče je sicer navedlo predložene in plačane račune za popravilo vrat, kar pa še ne daje podlage za ugotovitev, da je bila s tem krita ravno škoda, izvirajoča iz škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je celotna škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka, v vzročni zvezi s toženčevim ravnanjem, kar je imelo za posledico ugoditev celotni višini odškodninskega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v I. točki izreka glede prisojene odškodnine, posledično pa tudi v III. točki izreka glede odločitve o stroških postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0023177
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ter gospodarskih zadevah člen 7, 7-2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 22/2.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana ali predstavlja posredno posledico škodnega dogodka, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodnim pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkih in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
V pogodbi o izobraževanju je bila določena obveznost tožene stranke, da tožniku izplača stroške prevoza na izobraževanje in z izobraževanja skladno z Aneksom h KPND. Tožnik je bil napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena s strani nadrejenega. Tožena stranka je tožniku na relaciji od bivališča do kraja izobraževanja kilometrino izplačala v višini stroškov prevoza na delo in z dela (v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženih 177,39 km v eno smer). V konkretnem primeru ni šlo za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v smislu drugega odstavka 5. člena Aneksa, temveč je bil tožnik napoten na izobraževanje z lastnim prevoznim sredstvom, zato mu pripada kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, skladno z 10. členom Aneksa h KPND, ki med drugim določa uporabo lastnega avtomobila v službene namene le na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem, če drugače ni možno opraviti službene poti in da znaša kilometrina za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene 18 % neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevožen kilometer.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086746
ZZZDR člen 102. ZNP člen 37. ZPP člen 421, 421/4. ZIZ člen 272.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – predlog za spremembo stikov – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna ukinitev stikov – zavračanje stikov – otrokova korist – spremenjene razmere – pravica do stikov
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Pri uresničevanju pravice do stikov sta zato starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči njegov odpor proti stikom. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
dedovanje – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – dokazna ocena
Dokazni postopek je pokazal, da je bila življenjska skupnost tožnice in pokojnega, ki je trajala od leta 2003 do zapustnikove smrti v letu 2012, po svoji vsebini in po zunanjih manifestacijah enaka zakonski zvezi, pri tem pa zakonskih ovir za veljavnost morebitne zakonske zveze med njima ni bilo. Takšna skupnost ima na dednopravnem področju, ob upoštevanju 12. člena ZZZDR in drugega odstavka 10. člena ZD, enake posledice kot zakonska zveza, zato je materialnopravno pravilna tudi presoja, da je tožnica upravičena dedovati po zapustniku.
razdružitev solastnine – delitev solastnega premoženja – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je povzelo izjavo pooblaščenca nasprotne udeleženke na naroku dne 8. 6. 2016 in na podlagi nje ugotovilo (le), da nasprotna udeleženka nima interesa za negovanje, obnavljanje in izkoriščanje gozda. Zapis v sporni točki je sodišče res nadaljevalo z besedilom "zato je sodišče gozdna zemljišča dodelilo predlagateljici v skladu z njenim interesom in glede na željo po delitvi v naravi", vendar tega ni mogoče razumeti tako, da predlagateljica prejme v last vsa gozdna zemljišča.
Glede na okoliščine in način, kako je bila oškodovanki grožnja s smrtjo, ki prihaja ponjo izrečena, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, objektivno predstavlja resno grožnjo, ki je zmožna vplivati na voljo oškodovanke in jo je razumeti kot grožnjo z uporabo sile, ki bo sledila, če ne bo ravnala tako, kot od nje zahteva. Obdolženec jo je namreč izrekel s točno določenim namenom, to je prisiliti oškodovanko, da uradno dejanje opravi (izvrši sklepa o porušitvi nelegalnega objekta in prekliče svojo odločitev glede odloga sklepa o porušitvi).
pogodba v korist tretjega – prenovitev obveznosti – odpoved terjatvi
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila v sodbi spregledana pravna podlaga, katere upoštevanje bi vodilo k (vsaj delni) utemeljenosti zahtevka. Pritožba ni navedla nobenih okoliščin, ki bi nudile podlago za sklep, da je toženec vedel, da se s sporazumom ureja pravni položaj tožnika. Glede na to ne more biti dvoma o pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da tožnik na podlagi sporazuma, sklenjenega med tožencem in D., d.o.o., L., ni pridobil pravic v razmerju do toženca.
Že iz razloga, ker sporazum ni bil sklenjen med pravdnima strankama in ni šlo za pogodbo v korist tretjega, se sodbi ni bilo treba posebej izreči o tem, ali je bila z njim prenovljena obveznost ali izražena toženčeva volja v smislu odpovedi terjatvi, ki jo je toženec uveljavljal v izvršilnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086730
SPZ člen 77.
ureditev meje – sodna določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – kriterij močnejše pravice – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev
Vrednost spornega mejnega prostora mora vselej ugotoviti sodišče, ki je pri ureditvi meje vezano na predpisani vrstni red kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena), določen v 77. členu SPZ. Brez pomena je zato naknadno pogojno strinjanje nasprotnega udeleženca s predlagateljevo navedbo vrednosti spornega mejnega prostora.
Priznanje dejstva pred seznanitvijo z vsemi relevantnimi dokumenti oziroma „zapleti“ v komunikaciji med stranko in pooblaščencem, predstavlja nezadostno skrbnost, ki ne more iti v breme nasprotne stranke, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in medsebojnega zaupanja. Zato preklica priznanja ni mogoče upoštevati v korist tožene stranke.
Smisel pripoznave za namen presoje pretrganja zastaranja ni v tem, da lahko stranka pripozna le točno določen in specifičen znesek, ki je enak vtoževanemu, temveč v tem, da s pripoznavo obstoja dolga na podlagi določenega temelja dolžnik izkaže pripravljenost izpolniti obveznost. Glede na to, da se v konkretnem primeru vsi še sporni vtoževani računi glasijo na enak znesek in temeljijo na istem temelju, ni nobenega dvoma, da je tožena stranka vedela kakšen dolg pripoznava. Morebitna omejitev pripoznave do določene višine pa iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, niti tega ni trdila tožena stranka. Prav tako ima sodišče prve stopnje prav, da se za pripoznavo dolga ne zahteva pisna oblika.
umik že vložene pritožbe - umik pritožbe pred izdajo odločbe - ustavitev postopka
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.
odlog izvršbe - smiselna uporaba določb ZPP - tek zakonskih rokov v času odloga izvršbe
Ker do odloga pride po volji strank, nikoli pa po samem zakonu oziroma po uradni dolžnosti, je odlog izvršbe mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka in ne prekinitve postopka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka mora oškodovanec, v tem primeru tožnika, zatrjevati in dokazati protipravnost ravnanja odgovorne osebe, v tem primeru torej toženke, nastalo škodo in vzročno zvezo med njima, na toženki pa je trditveno in dokazno breme za nekrivdo. Glede na vsebino zahtevka pa pravno podlago predstavljajo tudi določbe 168. člena OZ glede izgubljenega dobička.
priposestvovanje lastninske pravice – solastnina – dobra vera – dobroverna lastniška posest – domneva dobre vere – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da je v zemljiško knjigo vknjižena lastninska pravica tožencev, še ne dokazuje nedobrovernosti tožnikov. Okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero posestnika, mora sodišče presojati v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč skrbnost, ki se zahteva od posestnika o tem, kdo je pravi lastnik nepremičnine.
obstoj zakonite dedne pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti
Drži sicer, da vsako prenehanje bivanjske skupnosti ne pomeni prenehanja zunajzakonske zveze. Kljub temu pa pritožbenega sodišča ne prepričajo zatrjevani razlogi, ki jih v postopku uveljavlja tožnica.
Predlagana postavitev izvedenca medicinske stroke, glede na zahtevnost razmejitve med že (ob sklepanju izvensodne poravnave 9 1. 1999) upoštevano predvidljivo in novo škodo, ne predstavlja nedopustnega informativnega dokaza. Zahteva da si tožnica, katere sposobnost zaznavanja in posredovanja informacij je (zaradi posledic difuzne poškodbe možganov) bistveno omejena, morala zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, je v obravnavanem primeru prestroga.