zavrženje tožbe – zavod – izbira kandidata – direktor zavoda
Vprašanje, ali so obstajali zakonski in statutarni pogoji za to, da je tožena stranka oziroma njen Programski svet lahko imenovala B., se nanaša na vsebinsko pravilnost tega sklepa oziroma njegovo skladnost s statutom. To bi delovno sodišče lahko presojalo le, če bi bilo za to pristojno. Ker po ZZ tožnica sodnega varstva zoper sklep o imenovanju B. nima, za odločanje o njeni tožbi ne obstaja sodna pristojnost in je tako tožbo treba zavreči in se je ne sme obravnavati po vsebini.
ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/5. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/6, 3, 4, 4/3, 5.
delovna uspešnost – letna ocena
Standard obrazloženosti ocene dobro, ki pomeni delo v skladu s pričakovanji (šesti odstavek 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede), je nižji od standarda obrazloženosti nižjih (zadovoljivo oziroma nezadovoljivo) oziroma višjih (odlično oziroma zelo dobro) ocen. Ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca po vseh kriterijih, saj ima javni uslužbenec možnost zahtevati preizkus ocene še pred komisijo. Od delodajalca se zato zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, pri čemer pa ne zadostuje le prepis definicije posamezne ocene, kot izhaja iz zakonodaje. Delodajalec ima možnost oceno, ki jo je dal javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi še v sodnem postopku.
Zmotno je stališče pritožbe, da komisija za preizkus ocene nima pristojnosti na novo ocenjevati delovne uspešnosti oziroma drugače oceniti javnega uslužbenca. Peti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da jo bodisi spremeni, bodisi potrdi (meritorna odločitev), ne pa, da razveljavi odločitev odgovorne osebe in vrne zadevo v ponovno odločanje.
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe je smiselno enak nepravnomočnemu izreku sodne odločbe oz. sodbe, izdane v tem sporu, s katero je prvostopenjsko sodišče razveljavilo pogodbo o zaposlitvi brez datuma, ki sta jo sklenili tožeča in tožena stranka in razsodilo, da ostane v veljavi pogodba o zaposlitvi za delovno mesto vodje službe inženiringa za skrajšani delovni čas 25 ur tedensko v skladu z dokončno odločbo ZPIZ. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v primeru, če je predlog začasne odredbe enak tožbenemu zahtevku (tako kot v obravnavanem primeru), namen zavarovanja terjatve z začasno odredbo presežen. Ne gre več le za zavarovanje terjatve, ampak za vnaprejšnjo sodbo o zahtevku, zaradi česar je takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, kadar je možno le na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega tožnik, čeprav je njegova terjatev res verjetno izkazana, ni verjetno izkazal posebnih pogojev za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ (zlasti pogoja, da naj bi bila začasna odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo ponovni tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, saj za njeno izdajo niso izpolnjeni pogoji.
URS člen 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
pritožbeni razlogi - ločenost pritožbenih razlogov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - razlogi za odločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija kršitev v pritožbi - pravica do izvajanja dokazov v lastno korist - zavrnitev dokaznega predloga - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Razmejitev med pritožbenimi razlogi, konkretno med bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja iz 373. člena ZKP.
dolžnost preživljanja otrok – preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine – pridobitne zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – strošek kredita – gorivo – internet – stroški postopka
Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti roditeljev, ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo preživnino odmeriti glede na dejansko stanje v času odmere. Prav tako velja poudariti, da imajo preživninske obveznosti prednost pred ostalimi poslovnimi obveznostmi, zaradi česar se odplačevanje kredita ne upošteva pri izračunu zmožnosti preživninskega zavezanca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnik zahteval, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kot nezakonita razveljavi. Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi, ki jo je dal toženi stranki in ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je dala tožena stranka, nična. Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo tožbeni zahtevek razširil in uveljavljal še nezakonitost te redne odpovedi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložen po izteku 30-dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.
Ker tožnik ni dokazal, da je toženi stranki redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka, ni nična.
ZDR-1 člen 92, 92/1, 116, 116/3, 131, 131/4, 200, 200/4. ZS člen 109.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neizkoriščen letni dopust - plačilo odškodnine - regres za letni dopust - sorazmerni del
Ker tožnik pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu, ni podpisal, je ohranil pravico do izplačila odpravnine pri toženi stranki zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, saj tožnik te pravice ni izgubil.
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje prenehalo šele 4. 7. 2014, do tega dne pa je tožnik pri toženi stranki ohranil vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz sicer že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik zaradi bolniškega staleža v obdobju od 4. 1. 2014 do 4. 7. 2014 13 dni letnega dopusta za leto 2014 iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti. Glede na to je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno prisodilo vtoževano odškodnino za neizkoriščen letni dopust.
Ker je tožnik pridobil tudi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2014, mu je s tem pripadala tudi pravica do sorazmernega dela regresa za letni dopust (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožniku povsem pravilno prisodilo tudi vtoževani znesek iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 51.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - manj zahtevno mnenje
V konkretnem primeru je izvedenski organ v dopolnilnem mnenju po nepotrebnem v celoti še enkrat posredoval osnovno izvedensko mnenje, v katerem je povzeta celotna dokumentacija in ugotovitve v predsodnem postopku. Na pripombe tožnika, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zaprosilo izvedenski organ za dopolnilno mnenje, pa je zgolj odgovoril pavšalno, brez konkretnih ugotovitev ali podatkov. Takšno dopolnilno mnenje ni mogoče tretirati kot zahtevno dopolnilno mnenje, niti za takšno mnenje ni bilo potrebno dodatno preučevanje dokumentacije. Zato je primerna in ustrezna nagrada v višini, kot je določena za manj zahtevno izvedensko mnenje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo prisojeni znesek nagrade.
vstop novega dolžnika - ugovor novega dolžnika - lastninska pravica v pričakovanju - prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe nepremičnini - učinkovanje prenosa zoper zastavne upnike - trenutek overitve zemljiškoknjižnega dovolila - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Že pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo začne učinkovati prenos lastninske pravice proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo na nepremičnini, vendar je trenutek začetka učinkovanja po izvršitvi razpolagalnega posla.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi toženca dobroverno posest na sporni nepremičnini izgubila šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS z dne 18. 6. 2015 oziroma njeno vročitvijo dne 17. 8. 2015. Takšno stališče je zmotno, saj dobroverni lastniški posestnik postane nedobroveren že od trenutka, ko mu je bila vročena tožba (v konkretnem primeru 17. 1. 2008), lastnik pa lahko dokazuje, da je postal nedobroveren že pred vročitvijo tožbe (osmi odstavek 95. člena SPZ).
pogodba o poslovnem sodelovanju - etažni lastniki - upravnik - pooblaščenec - pasivna legitimacija - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti
Tudi upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so sicer namenjene etažnim lastnikom. Upoštevaje določbo Pogodbe, na katero se je tožeča stranka sklicevala, je evidentno, da se je tožena stranka - čeprav je storitev tožeče stranke naročila v imenu in za račun etažnih lastnikov - zavezala kot plačnik teh storitev.
URS člen 2, 23, 23/1, 158. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 43, 43/3, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 11, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
pravnomočnost v izvršilnem postopku - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - načelo pravne države - zaupanje v pravo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega izvršilnega postopka - ugovor tretjega
Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ).
Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar).
dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene – res transacta
Pritožba zmotno meni, da za zaključek sodišča o priposestvovanju zemljišča, ni bilo podlage v izpovedbah prič, ki jih je šteti za verodostojne. Ocena verodostojnosti prič, ki jo podaja pritožba, je subjektivna. Pritožbeno sodišče se namreč omejuje le na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa na vnovično neposredno preskušanje dejanske podlage spora. Predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MATIČNE KNJIGE
VSL0086714
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37, 82 - 96. ZMatR člen 2, 12, 12/4, 13, 14, 14a. ZMK člen 1, 13 – 19d.
delitev solastnine – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga – smrt stranke – vpis v matični register – podatki iz matične knjige umrlih – razglasitev pogrešanca za mrtvega – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – neznano bivališče – postavitev začasnega zastopnika – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot tudi predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni razpolagalo ne z izpiskom iz matične knjige umrlih, ne z odločbo sodišča o razglasitvi pogrešancev za mrtve oziroma odločbo o potrditvi smrti, ni imelo nobene podlage za ugotovitev, da so bili nasprotni udeleženci ob vložitvi predloga že pokojni. Pritožnik zato pravilno opozarja, da je glede nasprotnih udeležencev zaenkrat mogoč le zaključek, da njihovo bivališče ni znano. To pa ne predstavlja podlage za zavrženje predloga, ampak za postavitev začasnega zastopnika.
pogodba v korist tretjega – prenovitev obveznosti – odpoved terjatvi
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila v sodbi spregledana pravna podlaga, katere upoštevanje bi vodilo k (vsaj delni) utemeljenosti zahtevka. Pritožba ni navedla nobenih okoliščin, ki bi nudile podlago za sklep, da je toženec vedel, da se s sporazumom ureja pravni položaj tožnika. Glede na to ne more biti dvoma o pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da tožnik na podlagi sporazuma, sklenjenega med tožencem in D., d.o.o., L., ni pridobil pravic v razmerju do toženca.
Že iz razloga, ker sporazum ni bil sklenjen med pravdnima strankama in ni šlo za pogodbo v korist tretjega, se sodbi ni bilo treba posebej izreči o tem, ali je bila z njim prenovljena obveznost ali izražena toženčeva volja v smislu odpovedi terjatvi, ki jo je toženec uveljavljal v izvršilnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086730
SPZ člen 77.
ureditev meje – sodna določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – kriterij močnejše pravice – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev
Vrednost spornega mejnega prostora mora vselej ugotoviti sodišče, ki je pri ureditvi meje vezano na predpisani vrstni red kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena), določen v 77. členu SPZ. Brez pomena je zato naknadno pogojno strinjanje nasprotnega udeleženca s predlagateljevo navedbo vrednosti spornega mejnega prostora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086197
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 191, 191/1, 286, 286/1.
nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – prištevnost – časovna povezanost in istovrstnost groženj – pravna opredelitev – oviranje pravosodnih organov – vplivanje na zbiranje obvestil v predkazenskem postopku – status oškodovanca – kaznivo dejanje zoper pravosodje
Bistvo inkriminacije kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov iz prvega odstavka 286. člena KZ-1 „kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival na zbiranje obvestil, uporabi zoper drugega fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi“, je mišljeno za primere, ko se grožnja nanaša na organe odkrivanja in pregona v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj, torej na tistega, ki v predkazenskem postopku zbira obvestila, to pa so po ZKP praviloma policisti. Z nedovoljenim vplivanjem se že v fazi zbiranja obvestil od občanov lahko povsem onemogoči uspeh preiskovanja kaznivega dejanja in odkrivanja osumljencev.
Kot možni konkretni oškodovanec se pri tej izvršitveni obliki lahko pojavijo le tiste osebe, ki so po zakonu pristojne zbirati obvestila v predkazenskem postopku, to pa v konkretnem primeru ne moreta biti obtoženčeva družinska člana, katerima je obtoženec grozil, zato da bi umaknila svoji kazenski ovadbi. V konkretnem opisu dejanja se niti ne zatrjuje, da bi grožnje obtoženec naslavljal na policijo. Dejanje, kot je opisano, razen v abstraktnem delu, predstavlja le del izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje – sodni postopek za ureditev meje – upravni postopek za ureditev meje
Kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, (prekinjen) upravni postopek ni razlog za prekinitev sodnega postopka niti ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi nepravdno sodišče lahko prekinilo tek nepravdnega postopka.
spor majhne vrednosti – zahteva tožene stranke za izvedbo naroka – posledice nepristopa na narok – resnost zahteve po razpisu naroka – sankcija za neresnost – sodba na podlagi pripoznave – fikcija pripoznave zahtevka – telefonsko obvestilo o prihodu na narok – poslovanje sodišča – obvestilo o zamudi pred zaključkom naroka
V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok.
Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičljivega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka.
Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se narok še ni zaključil, so razlogi glede obstoja pogojev za nastop domneve, da je tožena stranka pripoznala, iz obrazložitve sodbe izostali, zaradi česar je ni mogoče v celoti preizkusiti.
tek pritožbenega roka - vročitev sodnega pisanja pooblaščencema
Če ima stranka v pravdi več pooblaščencev, po določbi drugega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.