ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/5, 54, 54/1, 54/1-3. ZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - del vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost
Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, vse s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Od zakonske zveze jo loči le pomanjkanje obličnosti za njen nastanek in za prenehanje ter odsotnost formalnih potrdil o takšnih pravnih dejstvih. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem ni bilo ne ekonomske skupnosti ne čustvene navezanosti, temveč je za njega skrbela na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, med njima ni bilo zunajzakonske skupnosti. Tožbeni zahtevek na priznanje dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu je zato neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonitost odpovedi
Ker je tožena stranka tožnico sama nagnala z dela in ji hkrati rekla, da naj se ne vrača več, tožnica ni bila dolžna delodajalca obvestiti o razlogu svoje odsotnosti, saj je delodajalec za razlog vedel. Zato njena odsotnost z dela ni neopravičena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odpovedni razlog iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni utemeljen, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz neutemeljenega razloga pa ni zakonita.
stvarna pristojnost - razvrščanje zadev na oddelke - notranja organizacija sodišča
Pravilno je pritožbeno stališče, da je tožnica tožbo vložila pri stvarno pristojnem sodišču, to je pri Okrožnem sodišču v Celju, in da je naloga sodnega osebja v vložišču pravilno razvrstiti prejeto pisanje glede na notranje organizacijske enote sodišča. Ob dejstvu, da sta pravdni oddelek in gospodarski oddelek notranji organizacijski enoti Okrožnega sodišča v Celju, da je tožeča stranka tožbo vložila na Okrožno sodišče v Celju, je bilo sodno osebje vložišča v skladu s pravili Sodnega reda dolžno prejeto tožbo pravilno razvrstiti glede na notranjo organizacijo okrožnega sodišča, vpisničar pa pravilno evidentirati to tožbo v ustrezen vpisnik, v primeru pomotnega vpisa pa pomotni vpis odpraviti v skladu s pravili Sodnega reda.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016866
ZDR člen 177, 177/1. OZ člen 131, 131/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - višina odškodnine
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka kot delodajalec od toženca (delavca) uveljavljala plačilo odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom, ko je toženec po zaključenem pranju kamiona (kot voznik je bil zadolžen tudi za čiščenje kamiona) speljeval iz avtopralnice tožeče stranke, se s kamionom zaletel v izhodna vrata in jih poškodoval. Sodišče prve stopnje ni natančno raziskalo obsega škode, ki naj bi izvirala iz toženčevega ravnanja spornega dne. Sodišče je sicer navedlo predložene in plačane račune za popravilo vrat, kar pa še ne daje podlage za ugotovitev, da je bila s tem krita ravno škoda, izvirajoča iz škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je celotna škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka, v vzročni zvezi s toženčevim ravnanjem, kar je imelo za posledico ugoditev celotni višini odškodninskega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v I. točki izreka glede prisojene odškodnine, posledično pa tudi v III. točki izreka glede odločitve o stroških postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do pokojnine, vendar brez upoštevanja podatkov o nadurnem delu v pokojninsko osnovo. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po
183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
dokazna ocena – razlogi sodbe – odločitev o stroških – nagrada za narok
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe jasno in nedvoumno zapisalo, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključuje, da tožena stranka sploh ni dokazala, da bi katerikoli sporni znesek iztoževane denarne terjatve plačala. To pa pomeni, da je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo izpodbijano sodbo in da zato sploh ne drži, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34. ZUP člen 7, 125, 126, 127, 127/2.
otroški dodatek - začetek priznanja pravice - vložitev vloge
Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZUPJS denarni prejemki iz 5. člena tega zakona, med katere sodi tudi otroški dodatek, pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Na podlagi vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, vložene 28. 3. 2013, je toženec otroški dodatek pravilno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, to je od 1. 4. 2013 dalje.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 184, 185, 185/2. ZDSS-1 člen 73.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec štel kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo kot prepozno zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnica navaja, kot celote, pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
V pogodbi o izobraževanju je bila določena obveznost tožene stranke, da tožniku izplača stroške prevoza na izobraževanje in z izobraževanja skladno z Aneksom h KPND. Tožnik je bil napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena s strani nadrejenega. Tožena stranka je tožniku na relaciji od bivališča do kraja izobraževanja kilometrino izplačala v višini stroškov prevoza na delo in z dela (v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženih 177,39 km v eno smer). V konkretnem primeru ni šlo za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v smislu drugega odstavka 5. člena Aneksa, temveč je bil tožnik napoten na izobraževanje z lastnim prevoznim sredstvom, zato mu pripada kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, skladno z 10. členom Aneksa h KPND, ki med drugim določa uporabo lastnega avtomobila v službene namene le na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem, če drugače ni možno opraviti službene poti in da znaša kilometrina za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene 18 % neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevožen kilometer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0023177
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ter gospodarskih zadevah člen 7, 7-2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 22/2.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana ali predstavlja posredno posledico škodnega dogodka, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodnim pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkih in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
ZFPPIPP-UPB8 člen 305, 305/1, 370, 371, 371/5. ZZK-1 člen 18.
ločitvene pravice v stečajnem postopku - maksimalna hipoteka - vrstni red poplačila terjatev - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve
O vrstnem redu poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na določenem premoženju, se sploh ne odloča v pravdi v okviru zahtevka po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP, temveč gre za vprašanje, o katerem se odloča v samem stečajnem postopku v okviru razdelitve posebne razdelitvene mase.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnica je dopolnila 58 let in 9 mesecev starosti ter 39 let, 3 mesece in 1 dan pokojninske dobe, vendar od tega le 33 let, 10 mesecev in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. S tem je izpolnila pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zaradi neugodnih demografskih gibanj, neugodnega razmerja med številom aktivnih zavarovancev in upokojencev ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne ZPIZ-2 zaostruje pogoje starostnega upokojevanja. Starost je dvignjena na 65 let, oziroma 60 let pri dolgotrajno aktivnih zavarovancih, ko dopolnijo najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
ZŠtip-1 člen 21, 22, 24. Pravilnik o sofinanciranju državnih tekmovanj člen 6.
Zoisova štipendija - srebrno priznanje
Ker tožnik srebrni priznanji iz matematike in zgodovine ni prejel za tekmovanje na državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje te pravice utemeljeno zavrnilo.
pritožba zoper odločitev o stroških - uspeh v pravdi - vrednost spornega predmeta - izločitvena pravica - ugotovitveni zahtevek
Tožeča stranka je v tem postopku uveljavlala dva zahtevka, za oba je kot seštevek vrednosti (v smislu 41. člena ZPP) navedla vrednost 5.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče očitno ni ocenilo, da bi lahko postavljena vrednost spornega predmeta odpirala vprašanje glede pravice do revizije ali glede stvarne pristojnosti sodišča, zaradi česar vanjo ni poseglo v smislu tretjega odstavka 44. člena ZPP. Glede vrednosti spornega predmeta pa tudi tožena stranka med postopkom ni uveljavljala svoje pravice zahtevati preizkus pravilnosti.
dolžnost preživljanja otrok – preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine – pridobitne zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – strošek kredita – gorivo – internet – stroški postopka
Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti roditeljev, ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo preživnino odmeriti glede na dejansko stanje v času odmere. Prav tako velja poudariti, da imajo preživninske obveznosti prednost pred ostalimi poslovnimi obveznostmi, zaradi česar se odplačevanje kredita ne upošteva pri izračunu zmožnosti preživninskega zavezanca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnik zahteval, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kot nezakonita razveljavi. Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi, ki jo je dal toženi stranki in ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je dala tožena stranka, nična. Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo tožbeni zahtevek razširil in uveljavljal še nezakonitost te redne odpovedi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložen po izteku 30-dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.
Ker tožnik ni dokazal, da je toženi stranki redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka, ni nična.