ZŠtip-1 člen 21, 22, 24. Pravilnik o sofinanciranju državnih tekmovanj člen 6.
Zoisova štipendija - srebrno priznanje
Ker tožnik srebrni priznanji iz matematike in zgodovine ni prejel za tekmovanje na državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje te pravice utemeljeno zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/2, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1.
telesna okvara - invalidnina - vzrok - bolezen - poklicna bolezen - sprememba predpisa
Ker je ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do invalidnine že veljal ZPIZ-2, je pravna podlaga podana v tem zakonu. Zato se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na ZPIZ/92 (ki je prenehal veljati že 31. 12. 1999), 143. člen ZPIZ-1 pa je uporaben le v toliko, kolikor se na to določbo sklicuje prehodna in končna določba 403. člena ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Ker pri tožniku vzrok obolenja hrbtenice in ugotovljene telesne okvare (lažja funkcijska okvara druge ledvice) ni poklicna bolezen, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je dvakrat zapored opravljal delo v času bolniškega staleža, pri čemer bi bil dolžan upoštevati navodila delodajalca že na podlagi 34. člena ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje je bolniški stalež namenjen zdravljenju bolezni in ne opravljanju dela. Tako bi tožnik moral spoštovati tudi generalno prepoved opravljanja dela v času bolniškega staleža, kar bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati v ponovljenem postopku in svojo odločitev glede pisnega opozorila z dne 4. 4. 2014 tudi jasno in logično obrazložiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonitost odpovedi
Ker je tožena stranka tožnico sama nagnala z dela in ji hkrati rekla, da naj se ne vrača več, tožnica ni bila dolžna delodajalca obvestiti o razlogu svoje odsotnosti, saj je delodajalec za razlog vedel. Zato njena odsotnost z dela ni neopravičena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odpovedni razlog iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni utemeljen, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz neutemeljenega razloga pa ni zakonita.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34. ZUP člen 7, 125, 126, 127, 127/2.
otroški dodatek - začetek priznanja pravice - vložitev vloge
Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZUPJS denarni prejemki iz 5. člena tega zakona, med katere sodi tudi otroški dodatek, pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Na podlagi vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, vložene 28. 3. 2013, je toženec otroški dodatek pravilno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, to je od 1. 4. 2013 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0023177
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ter gospodarskih zadevah člen 7, 7-2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 22/2.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana ali predstavlja posredno posledico škodnega dogodka, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodnim pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkih in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnica navaja, kot celote, pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016886
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu
Tožnica je med postopkom zatrjevala, da se je poškodovala v jutranjih urah spornega dne, ko ji je na drugi prst leve noge padel regal, ko si je v predskladišču prvotožene stranke pripravljala ustrezno kartonsko embalažo. Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ni dokazan obstoj škodnega dogodka, oziroma da tožnica ni uspela prepričati sodišča, da je škodo utrpela v zatrjevanih krajevnih in časovnih okoliščinah ter na način, kot ga je opisala.
Glede na to, da je imel tožničin mož v relevantnem letu 2013 dohodke, ki so ob izdaji izpodbijane prvostopenjske odločbe bili že na voljo v evidenci davčnega organa, pritožbeno stališče, da teh podatkov ni bilo mogoče uporabiti zgolj zato, ker odločba o odmeri dohodnine še ni bila izdana, ni pravilno. Prav zaradi nepravilne uporabe 15. člena ZUPJS je v obravnavanem predsodnem postopku ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno. Nepopolno in nepravilno je bila ugotovljena višina dohodka družine ter povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, od česar je odvisna vtoževana pravica do otroškega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v predsodno upravno odločanje.
Ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, je že zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Izrek sodbe, po katerem se pri izreku enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove oziroma združevanja kazni po vsega dveh sodbah ne upošteva sodba v zadevi A (že upoštevana pri izreku enotne kazni po drugi, prej pravnomočni sodbi), ni razumljiv niti izvršljiv, saj kazni po sodbi v zadevi A, ki je izgubila svojo samostojnost, ni mogoče združevati s kaznijo po sodbi v zadevi B, že pojmovno pa prav tako ni mogoče (več) izreči nobene enotne kazni.
ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/5, 54, 54/1, 54/1-3. ZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - del vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost
Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, vse s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Od zakonske zveze jo loči le pomanjkanje obličnosti za njen nastanek in za prenehanje ter odsotnost formalnih potrdil o takšnih pravnih dejstvih. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem ni bilo ne ekonomske skupnosti ne čustvene navezanosti, temveč je za njega skrbela na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, med njima ni bilo zunajzakonske skupnosti. Tožbeni zahtevek na priznanje dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu je zato neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023473
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje zatajitve - neupravičena raba predmeta leasinga - razveza pogodbe zaradi neplačevanja obrokov leasinga - odtujitev predmetov leasinga kot zatajitev - pogojna obsodba s posebnim pogojem - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da si je obdolženi v septembru 2013 protipravno prilastil motorno kolo, osebno vozilo in servisno prikolico, ki so mu bili zaupani na podlagi pogodb o finančnem leasingu na način, da na zahtevo pooblaščenca V. 16. 9. 2013, da vrne predmete leasinga, predmetov ni predal oziroma vrnil lastnici le teh, ampak je z njimi na zunaj razpolagal, kot da so njegova last. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na takšen opis pravilno pravno presodilo, da je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo in da ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Protipravnost ravnanja obdolženega, to je izgubo pravice rabe predmetov leasinga obtožba in sodba sodišča prve stopnje ne vežeta na razdrtje leasing pogodb, kot navaja pritožba, ampak na poziv leasingodajalca obdolženemu kot leasingojemalcu, da vrne vozila. Kršitev pogodbenih obveznosti po teh pogodbah obdolženemu ni dovoljevalo uporabe predmetov leasinga še naprej.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 184, 185, 185/2. ZDSS-1 člen 73.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec štel kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo kot prepozno zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
Ker se je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitalo, da je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja prikrivanja po 217. členu KZ-1, ker naj bi z opustitvijo izvedbe kontrole sumljivih transakcij in zavajanjem pristojnih služb delodajalca, prikril sledi storitve sledi kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki naj bi jih izvršila E.E. kot upravnica določene pošte, je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik te kršitve ni storil, ker ni vedel za neupravičene dvige E.E. s hranilne knjižice. Tožnik ni opravil preverke, vpogleda v hranilno knjižico komitenta, niti kontrole na pošti, prav ta neizvedba kontrole na terenu pa je lahko indic, da je šlo za prikrivanje. Sodišče bi moralo upoštevati vse indice in sicer, da tožnik ni opravil kontrole na terenu, ki bi jo moral opraviti, da je bila E.E. pravnomočno obsojena zaradi dejanj, glede katerih bi moral tožnik opraviti nadzor na pošti, da gre za tožnikovo bivšo ženo, s katero je po ugotovitvah sodišča prve stopnje še v skupnosti, ter da je tožnikov sin na pošti opravil vezavo depozita. Šele z upoštevanjem vsega navedenega bi lahko sodišče prve stopnje sprejelo prepričljivo dokazno oceno, ki bi jo ustrezno obrazložilo. Odločitev o očitani kršitvi po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ne temelji na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. čelna ZPP s tem, ker je po eni strani ugotovilo, da tožnik ni sodno izpodbijal podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, hkrati pa ga je klub temu, da mu je na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje, reintegriralo na delo k toženi stranki. V izreku sodbe je torej nasprotje med ugotovitvami sodbe. Prav tako je nasprotje v samem izreku sodbe, saj sodišče prve stopnje v točki II izreka ugotovi, da delovno razmerje tožnika traja tudi še po 10. 4. 2014, v točki III izreka pa tožniku dosodi reparacijo le do 4. 5. 2014, kljub odločitvi v točki II izreka, da je tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki. Tudi navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožena stranka je pravilno odločila, da se tožnici vdovska pokojnina začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, torej od 1. 11. 2014 dalje, saj je vlogo za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine vložila 15. 10. 2014. Posledično je bilo ustavljeno izplačevanje njene starostne pokojnine z 31. 10. 2014. ZPIZ-2 namreč v prvem odstavku 109. člena določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (tretji odstavek 109. člena). Tožnica je bila tako do 31. 10. 2014 upravičena do izplačevanja njene starostne pokojnine, od 1. 11. 2014 dalje pa se ji izplačuje vdovska pokojnina.
plačilo stroškov - povrnitev stroškov priči - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve
Skladno z določbo 163. člena ZPP je treba zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov podati do konca glavne obravnave, pri čemer priglasitev učinkuje le, če so stroški opredeljeno navedeni. Povrnitev opredeljenih stroškov je mogoče zahtevati le do konca glavne obravnave, pri čemer gre za prekluzivni rok. Posledica poteka prekluzivnega roka je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov, prepozno zahtevo pa sodišče zavrže kot nedovoljeno. Sodišče prve stopnje je na navedbo priče, da bo njen delodajalec (tožeča stranka) predložil zahtevek za refundacijo najkasneje 8. 10. 2016, sklenilo, da bo glede priglašenih stroškov izgubljenega zaslužka senat odločil po pridobitvi podatkov o višini izgubljenega zaslužka s strani delodajalca priče (tožeče stranke), vendar pa tožeča stranka niti v tem roku ni predložila zahteve, temveč jo je predložila šele po pravnomočnosti izdane sodbe, kar je prepozno. Ker tožeča stranka pred koncem glavne obravnave ni konkretizirano priglasila stroška za nadomestilo plače priči in njena zahteva za povrnitev stroškov ni vsebovala opredelitve stroškov po vrsti in višini, do povrnitve teh stroškov ni upravičena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo za povrnitev stroškov nadomestila plače priči zavrglo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po 255. členu OZ namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih, saj gramatikalna razlaga 255. člena OZ drugačnega zaključka ne dopušča. Glede na zgoraj obrazložen namen instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ki zagotavlja varstvo le upnikom zapadlih denarnih terjatev, ne pa tudi nedenarnih terjatev in glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu z dne 5. 10. 2016 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z zahtevkom tožeče stranke na izpodbijanje pravnih dejanj prvotožene stranke zaradi uveljavitve njene denarne terjatve na vračilo kupnine, je ob pravilni uporabi materialnega prava (t.j. 255. člena OZ) materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazala, da ji bo zoper toženi stranki nastala vtoževana terjatev iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi uveljavitve njene nedenarne terjatve na izstavitev zk listine in da je zato izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ, zmoten.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker jo je tožena stranka vročila tožniku (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje z vročitvijo) šele potem, ko je že pričela učinkovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal toženi stranki na podlagi 111. člena ZDR-1. Ker je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni mogla več pravnoveljavno odpovedati z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7, 267, 267/2. ZDSS-1 člen 63.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.