ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/5, 54, 54/1, 54/1-3. ZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - del vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost
Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, vse s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Od zakonske zveze jo loči le pomanjkanje obličnosti za njen nastanek in za prenehanje ter odsotnost formalnih potrdil o takšnih pravnih dejstvih. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem ni bilo ne ekonomske skupnosti ne čustvene navezanosti, temveč je za njega skrbela na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, med njima ni bilo zunajzakonske skupnosti. Tožbeni zahtevek na priznanje dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu je zato neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker jo je tožena stranka vročila tožniku (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje z vročitvijo) šele potem, ko je že pričela učinkovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal toženi stranki na podlagi 111. člena ZDR-1. Ker je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni mogla več pravnoveljavno odpovedati z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 286a, 286a/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga
V primeru, če stranka navede nova dejstva oziroma, predlaga nove dokaze v vlogi, vloženi v roku, ki ji ga je sodišče dalo v skladu z drugim odstavkom 286.a člena ZPP na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem ji je bila vročena pripravljalna vloga nasprotne stranke, mora sodišče te navedbe oziroma dokaze upoštevati kot pravočasne, čeprav so bile podane po prvem naroku glavne obravnave. V takšnem primeru stranka ni dolžna izkazati, da novih dejstev oziroma dokazov predhodno (tj. najkasneje na prvem naroku glavne obravnave) ni mogla navesti oziroma predlagati. Takšno obveznost bi stranka v skladu s petim odstavkom 286.a člena ZPP imela le v primeru, če bi vlogo, v kateri bi navedla nova dejstva oziroma predlagala nove dokaze, podala po izteku s strani sodišča danega roka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo kot pravočasen upoštevati dokazni predlog za zaslišanje priče B.B., ki ga je tožnica podala v pripravljalni vlogi znotraj danega roka po prvem naroku glavne obravnave, ne glede na to, ali je bil ta dokaz predlagan v zvezi z dejstvi, ki jih je tožena stranka navedla že v odgovoru na tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je dvakrat zapored opravljal delo v času bolniškega staleža, pri čemer bi bil dolžan upoštevati navodila delodajalca že na podlagi 34. člena ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje je bolniški stalež namenjen zdravljenju bolezni in ne opravljanju dela. Tako bi tožnik moral spoštovati tudi generalno prepoved opravljanja dela v času bolniškega staleža, kar bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati v ponovljenem postopku in svojo odločitev glede pisnega opozorila z dne 4. 4. 2014 tudi jasno in logično obrazložiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0060490
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 236, 287, 287/2, 410, 411. Sodni red (1995) člen 160, 162, 166.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - stiki med starši in otroki - pravica do družinskega življenja - začasna prepoved stikov - sum spolne zlorabe - obseg stikov - spremenjene okoliščine - mnenje otroka - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje - predodelitev zadeve drugemu sodniku - očitek storitve kaznivega dejanja - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD
Izvedenca sta opravila osebne preglede preiskovancev (pravdnih strank in njunega otroka), medtem ko je D. D. črpal zgolj iz pisne dokumentacije. Da bi zapiski sodnih izvedencev lahko nadomestili osebni stik ter bi bil D. D. v enakem spoznavnem položaju kot izvedenca, ker je prebral njune zapiske o razgovorih s preiskovanci, enostavno ne drži, saj je splošno znano, da pisno gradivo ne more nadomestiti osebnega stika. Če bi ne bilo takó, izvedenci (psihologi in psihiatri) pregledov in razgovorov ne bi opravljali, pa to storijo vedno, razen v res posebnih okoliščinah.
Ob tehtanju primerne oblike izvajanja stika in zaščite otrokove koristi pritožbeno sodišče zaključuje, da bistveno večja škoda grozi, če bi se stik še nadalje izvajal pod nadzorom CSD, od tiste, ki lahko nastane A., če se stik izvaja (v enakem obsegu – več v nadaljevanju) brez nadzora.
Izvajanje stikov pod nadzorom CSD je lahko primerna oblika izvajanja stikov v različnih situacijah. Tako bo npr. taka oblika na mestu v primerih konkretne ogroženosti ali (verjetno izkazanega ali celo že dokazanega) psiho-fizičnega nasilja (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti …). V smislu pomoči staršem pri izvajanju stika je nadzor CSD dobrodošla oblika izvajanja stika tudi tedaj, kadar je roditelj nesposoben ali manj zmožen samostojno izvajati stik (npr. v primeru duševnih bolezni, duševne motnje ali duševne manj razvitosti roditelja …). Prav tako se stiki pod nadzorom CSD lahko izvajajo kot prehodno obdobje, kadar gre npr. za ponovno vzpostavitev stikov po daljši prekinitvi, kar služi temu, da otrok in roditelj skrhano/pretrgano vez ponovno vzpostavita do te mere, da lahko potem stik samostojno izvajata. Pritožbeno sodišče z naštetimi primeri ni nujno izčrpalo vseh situacij, ko je stik pod nadzorom CSD možen/dopusten, je pa nujno, da ima nadzor nek smisel oziroma cilj.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina - višina preživnine - odmera višine preživnine - presoja porazdelitve preživninskega bremena
Preživnina za otroke se določi upoštevaje ustrezno razmerje med zmožnostmi preživninskega zavezanca in potrebami upravičenca. Res je sicer, da morajo ostati potrebe upravičenca v okviru zmožnosti staršev, saj morajo imeti tudi potrebe mladoletnih tožencev omejitve. Po drugi strani pa imata toženca pravico stvari, potrebnih za njun zdrav razvoj.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 8, 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – dokazna ocena
Med strankama ni bilo sporno, da tožnika od 7. 9. 2015 dalje več kot pet dni ni bilo na delo. Sporno pa je bilo, zakaj je tožnik v tem obdobju izostal z dela. Tožnik je namreč trdil, da mu je toženka 7. 9. 2015 ustno odredila, da mora do 30. 9. 2015 ostati na dopustu, kar je tožnik spoštoval. ZPP v 8. členu določa, da sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno o spornem dejstvu sprejelo na podlagi izpovedb obeh strank in priče ter drugih dokazov (listinskih) ter dejstev in sprejelo prepričljivo odločitev, zakaj tožniku ne verjame, da mu je toženka odredila izrabo dopusta v spornem času. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7, 267, 267/2. ZDSS-1 člen 63.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
plačilo vrtca - materialni položaj - zunajzakonski parter
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v tožničinem primeru do prenehanja zunajzakonske skupnosti prišlo najkasneje v sredini leta 2010 in zato bivšega tožničinega zunajzakonskega partnerja ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje odločbo v tem delu utemeljeno utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje, torej da v novem postopku določi višino plačila za program vrtca.
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o sodelovanju za izvajanje storitev reševanja iz vode. Tožnik je delo v vtoževanem obdobju opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
Tožena stranka je pravilno odločila, da se tožnici vdovska pokojnina začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, torej od 1. 11. 2014 dalje, saj je vlogo za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine vložila 15. 10. 2014. Posledično je bilo ustavljeno izplačevanje njene starostne pokojnine z 31. 10. 2014. ZPIZ-2 namreč v prvem odstavku 109. člena določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (tretji odstavek 109. člena). Tožnica je bila tako do 31. 10. 2014 upravičena do izplačevanja njene starostne pokojnine, od 1. 11. 2014 dalje pa se ji izplačuje vdovska pokojnina.
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do pokojnine, vendar brez upoštevanja podatkov o nadurnem delu v pokojninsko osnovo. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po
183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
dokazna ocena – razlogi sodbe – odločitev o stroških – nagrada za narok
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe jasno in nedvoumno zapisalo, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključuje, da tožena stranka sploh ni dokazala, da bi katerikoli sporni znesek iztoževane denarne terjatve plačala. To pa pomeni, da je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo izpodbijano sodbo in da zato sploh ne drži, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po 255. členu OZ namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih, saj gramatikalna razlaga 255. člena OZ drugačnega zaključka ne dopušča. Glede na zgoraj obrazložen namen instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ki zagotavlja varstvo le upnikom zapadlih denarnih terjatev, ne pa tudi nedenarnih terjatev in glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu z dne 5. 10. 2016 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z zahtevkom tožeče stranke na izpodbijanje pravnih dejanj prvotožene stranke zaradi uveljavitve njene denarne terjatve na vračilo kupnine, je ob pravilni uporabi materialnega prava (t.j. 255. člena OZ) materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazala, da ji bo zoper toženi stranki nastala vtoževana terjatev iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi uveljavitve njene nedenarne terjatve na izstavitev zk listine in da je zato izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ, zmoten.
odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha – potrebni stroški
Sodišče prve stopnje, kljub temu, da je s pritožbo v prvem postopku uspela in da je nagrado za postopek s pritožbo priglasila, tožnici ni priznalo stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT. Prav tako ji ni priznalo priglašenih materialnih stroškov po tar. št. 6002. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialno pravno zmotna, saj gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), ki jih je tožena stranka dolžna tožnici povrniti, skladno z določbo 154. člena ZPP, ker v sporu ni uspela.
stroški upravljanja in obratovanja – etažna lastnina – razmerja med etažnimi lastniki – določitev solastniškega deleža – ključ delitve – pogodba o medsebojnih razmerjih – bremena skupne stvari
Če pogodbe o medsebojnih razmerjih ni, je rešitev enostavna. Za medsebojna razmerja med etažnimi lastniki se uporabljajo zakonske določbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo ugotoviti, kakšen je ključ delitve, ki ga določa SPZ. In ker je ugotovilo, da ta odstopa od uporabljenega oziroma zatrjevanega (saj bruto površine niso parametri, ki jih za določitev solastniškega deleža v (dejanski) etažni lastnini določa 106. člen SPZ), je nadalje pravilno zaključilo tudi, da zahtevku (po višini) ni mogoče ugoditi.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnica navaja, kot celote, pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.