plačilo stroškov - povrnitev stroškov priči - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve
Skladno z določbo 163. člena ZPP je treba zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov podati do konca glavne obravnave, pri čemer priglasitev učinkuje le, če so stroški opredeljeno navedeni. Povrnitev opredeljenih stroškov je mogoče zahtevati le do konca glavne obravnave, pri čemer gre za prekluzivni rok. Posledica poteka prekluzivnega roka je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov, prepozno zahtevo pa sodišče zavrže kot nedovoljeno. Sodišče prve stopnje je na navedbo priče, da bo njen delodajalec (tožeča stranka) predložil zahtevek za refundacijo najkasneje 8. 10. 2016, sklenilo, da bo glede priglašenih stroškov izgubljenega zaslužka senat odločil po pridobitvi podatkov o višini izgubljenega zaslužka s strani delodajalca priče (tožeče stranke), vendar pa tožeča stranka niti v tem roku ni predložila zahteve, temveč jo je predložila šele po pravnomočnosti izdane sodbe, kar je prepozno. Ker tožeča stranka pred koncem glavne obravnave ni konkretizirano priglasila stroška za nadomestilo plače priči in njena zahteva za povrnitev stroškov ni vsebovala opredelitve stroškov po vrsti in višini, do povrnitve teh stroškov ni upravičena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo za povrnitev stroškov nadomestila plače priči zavrglo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - stroški postopka
Iz listinske dokumentacije izhaja, da je sodišče na podlagi predhodnega soglasja tožnika od Zdravstvenega doma pridobilo zdravstveni karton tožnika. Zdravstveni karton tožnika je bil s sklepom o postavitvi izvedenca skupaj z upravnim in sodnim spisom posredovan izvedenskemu organu. Tako je izvedenski organ pri izdelavi izvedenskega mnenja že razpolagal z medicinsko dokumentacijo iz zdravstvenega kartona in mu jo ni bilo potrebno posebej pridobiti. Iz dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi izvedenski organ zbiral še kakršnokoli drugo dokumentacijo. Čeprav izvedenski organ ni pridobival dodatne dokumentacije, pa mu je sodišče prve stopnje kljub temu priznalo dvakrat po 46,00 EUR priglašenih stroškov za zbiranje dokumentacije, kar je v nasprotju z določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in v nasprotju z določbo 249. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo priznane stroške postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved
Po prvem odstavku 39. člena ZDR-1 delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Poudarek je torej na dejanskem opravljanju dejavnosti in ne na dejavnosti, ki jo ima delodajalec vpisano v registru. Dejstvo, da sta imeli tožena stranka in A., d. o. o., registrirano enako dejavnost „drugo tiskanje“, samo po sebi še ne pomeni prepovedane konkurence. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je A., d. o. o., v spornem času, ko je bila tožnica imenovana za direktorico navedene družbe do podaje izredne odpovedi, opravljala konkurenčno dejavnost toženi stranki. Ni pa ugotovilo, ali je v spornem obdobju A., d. o. o., dejansko opravljala dejavnost „drugo tiskanje“. Za presojo kršitve konkurenčne prepovedi je namreč bistveno, da storitve, ki jih dejansko opravlja A., d. o. o., hkrati predstavljajo posle, s katerimi se je ukvarjala tožena stranka, pri čemer v izredni odpovedi ni navedeno, kdaj in katere posle in naloge, ki sodijo v dejavnost tožene stranke, naj bi tožnica pri A., d. o. o., sklepala oziroma opravila.
ZDR-1 člen 92, 92/1, 116, 116/3, 131, 131/4, 200, 200/4. ZS člen 109.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neizkoriščen letni dopust - plačilo odškodnine - regres za letni dopust - sorazmerni del
Ker tožnik pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu, ni podpisal, je ohranil pravico do izplačila odpravnine pri toženi stranki zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, saj tožnik te pravice ni izgubil.
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje prenehalo šele 4. 7. 2014, do tega dne pa je tožnik pri toženi stranki ohranil vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz sicer že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik zaradi bolniškega staleža v obdobju od 4. 1. 2014 do 4. 7. 2014 13 dni letnega dopusta za leto 2014 iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti. Glede na to je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno prisodilo vtoževano odškodnino za neizkoriščen letni dopust.
Ker je tožnik pridobil tudi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2014, mu je s tem pripadala tudi pravica do sorazmernega dela regresa za letni dopust (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožniku povsem pravilno prisodilo tudi vtoževani znesek iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 51.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - manj zahtevno mnenje
V konkretnem primeru je izvedenski organ v dopolnilnem mnenju po nepotrebnem v celoti še enkrat posredoval osnovno izvedensko mnenje, v katerem je povzeta celotna dokumentacija in ugotovitve v predsodnem postopku. Na pripombe tožnika, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zaprosilo izvedenski organ za dopolnilno mnenje, pa je zgolj odgovoril pavšalno, brez konkretnih ugotovitev ali podatkov. Takšno dopolnilno mnenje ni mogoče tretirati kot zahtevno dopolnilno mnenje, niti za takšno mnenje ni bilo potrebno dodatno preučevanje dokumentacije. Zato je primerna in ustrezna nagrada v višini, kot je določena za manj zahtevno izvedensko mnenje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo prisojeni znesek nagrade.
ZJU člen 69, 69/3. ZDR-1 člen 54, 54/11, 55. ZDR člen 53.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo
Tožnica je opravljala isto delo več kot dve leti, pri čemer je šlo za projektno delo le v manjšem delu cca. 20 %, saj je tožnica večino časa opravljala redno delo, to je v 80 %, in to ves čas zaposlitve od 1. 10. 2011 do 29. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pogodbe o zaposlitvi niso bile sklenjene za čas trajanja projekta, tožnica pa je večino dela delala na rednem delu v višini 80 %. Zato je pravilno zaključilo, da so bile tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito in je prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas.
ZPP člen 142, 142/4, 149, 149/7, 224, 224/1. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – vročilnica – obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi – prepozen ugovor – zavrženje ugovora
Relevantno v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog kot prepoznega je le, ali so ugotovitve sodišča o prepozno vloženem ugovoru pravilne.
V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi. Institut pravnomočnosti je ustavna kategorija in zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Z izpodbijanima upravnima odločbama o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine za nazaj je poseženo v pravnomočno urejeno razmerje, za kar ni zakonite podlage. Ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve je mogoča izključno za naprej, in ne za nazaj. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.
V obravnavanem primeru je tožnik s tožbo uveljavljal priznanje pravice do invalidske pokojnine, o tej pravici pa ni bilo odločeno z dokončno odločbo, niti ni bil speljan celoten upravni postopek, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (75. člen v zvezi s 63. členom ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in da mu je toženec priznal pravico do starostne pokojnine v pravilni višini.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo za pravilni in zakoniti odločbi, s katerima je toženec ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Z dnem, ko je tožnik pridobil pravico do starostne pokojnine, niso več izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo na podlagi šestega odstavka 126. člena ZPIZ-2.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 27/7.
izvršilni stroški - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - odvetniška tarifa - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga razširitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, predstavlja drugo obrazloženo vlogo v izvršilnem postopku skladno s tarifno številko 27/7 Odvetniške tarife.
stvarna pristojnost - razvrščanje zadev na oddelke - notranja organizacija sodišča
Pravilno je pritožbeno stališče, da je tožnica tožbo vložila pri stvarno pristojnem sodišču, to je pri Okrožnem sodišču v Celju, in da je naloga sodnega osebja v vložišču pravilno razvrstiti prejeto pisanje glede na notranje organizacijske enote sodišča. Ob dejstvu, da sta pravdni oddelek in gospodarski oddelek notranji organizacijski enoti Okrožnega sodišča v Celju, da je tožeča stranka tožbo vložila na Okrožno sodišče v Celju, je bilo sodno osebje vložišča v skladu s pravili Sodnega reda dolžno prejeto tožbo pravilno razvrstiti glede na notranjo organizacijo okrožnega sodišča, vpisničar pa pravilno evidentirati to tožbo v ustrezen vpisnik, v primeru pomotnega vpisa pa pomotni vpis odpraviti v skladu s pravili Sodnega reda.
URS člen 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
pritožbeni razlogi - ločenost pritožbenih razlogov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - razlogi za odločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija kršitev v pritožbi - pravica do izvajanja dokazov v lastno korist - zavrnitev dokaznega predloga - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Razmejitev med pritožbenimi razlogi, konkretno med bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja iz 373. člena ZKP.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7, 267, 267/2. ZDSS-1 člen 63.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
plačilo vrtca - materialni položaj - zunajzakonski parter
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v tožničinem primeru do prenehanja zunajzakonske skupnosti prišlo najkasneje v sredini leta 2010 in zato bivšega tožničinega zunajzakonskega partnerja ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje odločbo v tem delu utemeljeno utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje, torej da v novem postopku določi višino plačila za program vrtca.
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o sodelovanju za izvajanje storitev reševanja iz vode. Tožnik je delo v vtoževanem obdobju opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačanih sredstev – ustrezna zaposlitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec C. d. o. o. ponudil tožencu, ni bila ustrezna oziroma skladna s sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Iz 14. člena te pogodbe namreč izhaja, da se delodajalec zavezuje, da bo po zaključku izobraževanja štipendista z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. Delodajalec je tožencu ponudil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 15 mesecev, torej za čas, krajši od časa trajanja štipendijskega razmerja, tako da že zato ni mogoče govoriti o tem, da bi svoje obveznosti iz navedene pogodbe o štipendiranju izpolnil, zaradi česar je toženec skladno z drugim odstavkom 15. člena pogodbe o štipendiranju prost vseh pogodbenih obveznosti in ima pravico do zaposlitve po lastni izbiri.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086746
ZZZDR člen 102. ZNP člen 37. ZPP člen 421, 421/4. ZIZ člen 272.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – predlog za spremembo stikov – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna ukinitev stikov – zavračanje stikov – otrokova korist – spremenjene razmere – pravica do stikov
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Pri uresničevanju pravice do stikov sta zato starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči njegov odpor proti stikom. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnica je dopolnila 58 let in 9 mesecev starosti ter 39 let, 3 mesece in 1 dan pokojninske dobe, vendar od tega le 33 let, 10 mesecev in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. S tem je izpolnila pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zaradi neugodnih demografskih gibanj, neugodnega razmerja med številom aktivnih zavarovancev in upokojencev ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne ZPIZ-2 zaostruje pogoje starostnega upokojevanja. Starost je dvignjena na 65 let, oziroma 60 let pri dolgotrajno aktivnih zavarovancih, ko dopolnijo najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.