izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved
Po prvem odstavku 39. člena ZDR-1 delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Poudarek je torej na dejanskem opravljanju dejavnosti in ne na dejavnosti, ki jo ima delodajalec vpisano v registru. Dejstvo, da sta imeli tožena stranka in A., d. o. o., registrirano enako dejavnost „drugo tiskanje“, samo po sebi še ne pomeni prepovedane konkurence. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je A., d. o. o., v spornem času, ko je bila tožnica imenovana za direktorico navedene družbe do podaje izredne odpovedi, opravljala konkurenčno dejavnost toženi stranki. Ni pa ugotovilo, ali je v spornem obdobju A., d. o. o., dejansko opravljala dejavnost „drugo tiskanje“. Za presojo kršitve konkurenčne prepovedi je namreč bistveno, da storitve, ki jih dejansko opravlja A., d. o. o., hkrati predstavljajo posle, s katerimi se je ukvarjala tožena stranka, pri čemer v izredni odpovedi ni navedeno, kdaj in katere posle in naloge, ki sodijo v dejavnost tožene stranke, naj bi tožnica pri A., d. o. o., sklepala oziroma opravila.
ZPP člen 142, 142/4, 149, 149/7, 224, 224/1. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – vročilnica – obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi – prepozen ugovor – zavrženje ugovora
Relevantno v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog kot prepoznega je le, ali so ugotovitve sodišča o prepozno vloženem ugovoru pravilne.
V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi. Institut pravnomočnosti je ustavna kategorija in zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Z izpodbijanima upravnima odločbama o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine za nazaj je poseženo v pravnomočno urejeno razmerje, za kar ni zakonite podlage. Ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve je mogoča izključno za naprej, in ne za nazaj. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34. ZUP člen 7, 125, 126, 127, 127/2.
otroški dodatek - začetek priznanja pravice - vložitev vloge
Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZUPJS denarni prejemki iz 5. člena tega zakona, med katere sodi tudi otroški dodatek, pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Na podlagi vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, vložene 28. 3. 2013, je toženec otroški dodatek pravilno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, to je od 1. 4. 2013 dalje.
URS člen 22, ZFPPIPP člen 35-39, 42, 44, 44/5, 380. ZFPPod člen 19, ZGD-1 člen 8.
odškodninska odgovornost poslovodje po 42. členu ZFPPIPP - tožba v korist stečajnega dolžnika - tožba v korist vseh upnikov - tožba vložena po zaključku stečajnega postopka - pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika - spregled pravne osebnosti - sodba presenečenja
Da se tožba vlaga v korist stečajnega dolžnika, že samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka možno samo dokler stečajni postopek ni končan, saj z zaključkom stečajnega postopka pravna oseba preneha. Ker je stečaj podjetja in s tem obstoj stečajne mase bistvena (materialnopravna) predpostavka za odškodninske zahtevke po navedeni pravni podlagi, z ustavitvijo stečaja preneha tudi odškodninska terjatev, saj gre po njeni vsebini za terjatev stečajnega dolžnika. Odškodninske terjatve po zaključku stečaja ni več mogoče vplačati v stečajno maso.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
V pogodbi o izobraževanju je bila določena obveznost tožene stranke, da tožniku izplača stroške prevoza na izobraževanje in z izobraževanja skladno z Aneksom h KPND. Tožnik je bil napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena s strani nadrejenega. Tožena stranka je tožniku na relaciji od bivališča do kraja izobraževanja kilometrino izplačala v višini stroškov prevoza na delo in z dela (v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženih 177,39 km v eno smer). V konkretnem primeru ni šlo za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v smislu drugega odstavka 5. člena Aneksa, temveč je bil tožnik napoten na izobraževanje z lastnim prevoznim sredstvom, zato mu pripada kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, skladno z 10. členom Aneksa h KPND, ki med drugim določa uporabo lastnega avtomobila v službene namene le na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem, če drugače ni možno opraviti službene poti in da znaša kilometrina za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene 18 % neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevožen kilometer.
odgovornost za škodo, nastalo zaradi nevzdrževanja stavbe - odgovornost solastnikov - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - steklena vrata
Solastnik poslovne stavbe je odgovoren za škodo, ki bi jo lahko preprečil, če bi poskrbel, da bi bila steklena vrata pravilno vzdrževana.
Odgovornost je solidarna, saj ni odvisna od solastninskega deleža.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 27/7.
izvršilni stroški - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - odvetniška tarifa - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga razširitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, predstavlja drugo obrazloženo vlogo v izvršilnem postopku skladno s tarifno številko 27/7 Odvetniške tarife.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016866
ZDR člen 177, 177/1. OZ člen 131, 131/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - višina odškodnine
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka kot delodajalec od toženca (delavca) uveljavljala plačilo odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom, ko je toženec po zaključenem pranju kamiona (kot voznik je bil zadolžen tudi za čiščenje kamiona) speljeval iz avtopralnice tožeče stranke, se s kamionom zaletel v izhodna vrata in jih poškodoval. Sodišče prve stopnje ni natančno raziskalo obsega škode, ki naj bi izvirala iz toženčevega ravnanja spornega dne. Sodišče je sicer navedlo predložene in plačane račune za popravilo vrat, kar pa še ne daje podlage za ugotovitev, da je bila s tem krita ravno škoda, izvirajoča iz škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je celotna škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka, v vzročni zvezi s toženčevim ravnanjem, kar je imelo za posledico ugoditev celotni višini odškodninskega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v I. točki izreka glede prisojene odškodnine, posledično pa tudi v III. točki izreka glede odločitve o stroških postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
zakonske zamudne obresti, zapadle po začetku stečajnega postopka - opustitev prijave terjatve - poplačilo upnikov - informativni dokaz z zaslišanjem stečajnega upravitelja
Da začetek stečaja ne vpliva na tek zakonskih zamudnih obresti (v smislu, da bi te prenehale teči), izhaja že iz določbe 256. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Ker terjatev iz naslova naknadno (po začetku stečaja nad glavnim dolžnikom) nateklih zamudnih obresti, v trenutku prijave terjatev še ni obstajala, zaradi neprijave tudi ni mogla prenehati (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
Izrek sodbe, po katerem se pri izreku enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove oziroma združevanja kazni po vsega dveh sodbah ne upošteva sodba v zadevi A (že upoštevana pri izreku enotne kazni po drugi, prej pravnomočni sodbi), ni razumljiv niti izvršljiv, saj kazni po sodbi v zadevi A, ki je izgubila svojo samostojnost, ni mogoče združevati s kaznijo po sodbi v zadevi B, že pojmovno pa prav tako ni mogoče (več) izreči nobene enotne kazni.
ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/5, 54, 54/1, 54/1-3. ZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - del vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost
Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, vse s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Od zakonske zveze jo loči le pomanjkanje obličnosti za njen nastanek in za prenehanje ter odsotnost formalnih potrdil o takšnih pravnih dejstvih. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem ni bilo ne ekonomske skupnosti ne čustvene navezanosti, temveč je za njega skrbela na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, med njima ni bilo zunajzakonske skupnosti. Tožbeni zahtevek na priznanje dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu je zato neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker jo je tožena stranka vročila tožniku (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje z vročitvijo) šele potem, ko je že pričela učinkovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal toženi stranki na podlagi 111. člena ZDR-1. Ker je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni mogla več pravnoveljavno odpovedati z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o sodelovanju za izvajanje storitev reševanja iz vode. Tožnik je delo v vtoževanem obdobju opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7, 267, 267/2. ZDSS-1 člen 63.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
plačilo vrtca - materialni položaj - zunajzakonski parter
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v tožničinem primeru do prenehanja zunajzakonske skupnosti prišlo najkasneje v sredini leta 2010 in zato bivšega tožničinega zunajzakonskega partnerja ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje odločbo v tem delu utemeljeno utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje, torej da v novem postopku določi višino plačila za program vrtca.
začasna nezmožnost za delo - vzrok bolniškega staleža
Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu mora biti podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je med prometno nesrečo v letu 2008, ko je prišlo do politravme, in začasno nezmožnostjo za delo v letu 2015 zaradi anksiozno depresivnega stanja, podana neposredna vzročna zveza, je pritožbeno sodišče sodbo, s katero je bilo odločeno, da je vzrok bolniškega staleža poškodba pri delu, razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
plačilo stroškov - povrnitev stroškov priči - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve
Skladno z določbo 163. člena ZPP je treba zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov podati do konca glavne obravnave, pri čemer priglasitev učinkuje le, če so stroški opredeljeno navedeni. Povrnitev opredeljenih stroškov je mogoče zahtevati le do konca glavne obravnave, pri čemer gre za prekluzivni rok. Posledica poteka prekluzivnega roka je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov, prepozno zahtevo pa sodišče zavrže kot nedovoljeno. Sodišče prve stopnje je na navedbo priče, da bo njen delodajalec (tožeča stranka) predložil zahtevek za refundacijo najkasneje 8. 10. 2016, sklenilo, da bo glede priglašenih stroškov izgubljenega zaslužka senat odločil po pridobitvi podatkov o višini izgubljenega zaslužka s strani delodajalca priče (tožeče stranke), vendar pa tožeča stranka niti v tem roku ni predložila zahteve, temveč jo je predložila šele po pravnomočnosti izdane sodbe, kar je prepozno. Ker tožeča stranka pred koncem glavne obravnave ni konkretizirano priglasila stroška za nadomestilo plače priči in njena zahteva za povrnitev stroškov ni vsebovala opredelitve stroškov po vrsti in višini, do povrnitve teh stroškov ni upravičena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo za povrnitev stroškov nadomestila plače priči zavrglo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - stroški postopka
Iz listinske dokumentacije izhaja, da je sodišče na podlagi predhodnega soglasja tožnika od Zdravstvenega doma pridobilo zdravstveni karton tožnika. Zdravstveni karton tožnika je bil s sklepom o postavitvi izvedenca skupaj z upravnim in sodnim spisom posredovan izvedenskemu organu. Tako je izvedenski organ pri izdelavi izvedenskega mnenja že razpolagal z medicinsko dokumentacijo iz zdravstvenega kartona in mu jo ni bilo potrebno posebej pridobiti. Iz dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi izvedenski organ zbiral še kakršnokoli drugo dokumentacijo. Čeprav izvedenski organ ni pridobival dodatne dokumentacije, pa mu je sodišče prve stopnje kljub temu priznalo dvakrat po 46,00 EUR priglašenih stroškov za zbiranje dokumentacije, kar je v nasprotju z določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in v nasprotju z določbo 249. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo priznane stroške postopka.