Tožena stranka je pravilno odločila, da se tožnici vdovska pokojnina začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, torej od 1. 11. 2014 dalje, saj je vlogo za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine vložila 15. 10. 2014. Posledično je bilo ustavljeno izplačevanje njene starostne pokojnine z 31. 10. 2014. ZPIZ-2 namreč v prvem odstavku 109. člena določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (tretji odstavek 109. člena). Tožnica je bila tako do 31. 10. 2014 upravičena do izplačevanja njene starostne pokojnine, od 1. 11. 2014 dalje pa se ji izplačuje vdovska pokojnina.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (od 1975 do 1981 in od 1982 do 1992) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0078112
ZST-1 člen 12. ZPP člen 108, 108/5.
pravna oseba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - zavrženje predloga - začetek postopka osebnega stečaja
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse je pomembno le, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje omenjenega predloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker jo je tožena stranka vročila tožniku (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje z vročitvijo) šele potem, ko je že pričela učinkovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal toženi stranki na podlagi 111. člena ZDR-1. Ker je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni mogla več pravnoveljavno odpovedati z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7, 267, 267/2. ZDSS-1 člen 63.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023473
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje zatajitve - neupravičena raba predmeta leasinga - razveza pogodbe zaradi neplačevanja obrokov leasinga - odtujitev predmetov leasinga kot zatajitev - pogojna obsodba s posebnim pogojem - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da si je obdolženi v septembru 2013 protipravno prilastil motorno kolo, osebno vozilo in servisno prikolico, ki so mu bili zaupani na podlagi pogodb o finančnem leasingu na način, da na zahtevo pooblaščenca V. 16. 9. 2013, da vrne predmete leasinga, predmetov ni predal oziroma vrnil lastnici le teh, ampak je z njimi na zunaj razpolagal, kot da so njegova last. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na takšen opis pravilno pravno presodilo, da je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo in da ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Protipravnost ravnanja obdolženega, to je izgubo pravice rabe predmetov leasinga obtožba in sodba sodišča prve stopnje ne vežeta na razdrtje leasing pogodb, kot navaja pritožba, ampak na poziv leasingodajalca obdolženemu kot leasingojemalcu, da vrne vozila. Kršitev pogodbenih obveznosti po teh pogodbah obdolženemu ni dovoljevalo uporabe predmetov leasinga še naprej.
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o sodelovanju za izvajanje storitev reševanja iz vode. Tožnik je delo v vtoževanem obdobju opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
plačilo vrtca - materialni položaj - zunajzakonski parter
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v tožničinem primeru do prenehanja zunajzakonske skupnosti prišlo najkasneje v sredini leta 2010 in zato bivšega tožničinega zunajzakonskega partnerja ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje odločbo v tem delu utemeljeno utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje, torej da v novem postopku določi višino plačila za program vrtca.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016886
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu
Tožnica je med postopkom zatrjevala, da se je poškodovala v jutranjih urah spornega dne, ko ji je na drugi prst leve noge padel regal, ko si je v predskladišču prvotožene stranke pripravljala ustrezno kartonsko embalažo. Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ni dokazan obstoj škodnega dogodka, oziroma da tožnica ni uspela prepričati sodišča, da je škodo utrpela v zatrjevanih krajevnih in časovnih okoliščinah ter na način, kot ga je opisala.
Glede na to, da je imel tožničin mož v relevantnem letu 2013 dohodke, ki so ob izdaji izpodbijane prvostopenjske odločbe bili že na voljo v evidenci davčnega organa, pritožbeno stališče, da teh podatkov ni bilo mogoče uporabiti zgolj zato, ker odločba o odmeri dohodnine še ni bila izdana, ni pravilno. Prav zaradi nepravilne uporabe 15. člena ZUPJS je v obravnavanem predsodnem postopku ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno. Nepopolno in nepravilno je bila ugotovljena višina dohodka družine ter povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, od česar je odvisna vtoževana pravica do otroškega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v predsodno upravno odločanje.
Ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, je že zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačanih sredstev – ustrezna zaposlitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec C. d. o. o. ponudil tožencu, ni bila ustrezna oziroma skladna s sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Iz 14. člena te pogodbe namreč izhaja, da se delodajalec zavezuje, da bo po zaključku izobraževanja štipendista z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. Delodajalec je tožencu ponudil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 15 mesecev, torej za čas, krajši od časa trajanja štipendijskega razmerja, tako da že zato ni mogoče govoriti o tem, da bi svoje obveznosti iz navedene pogodbe o štipendiranju izpolnil, zaradi česar je toženec skladno z drugim odstavkom 15. člena pogodbe o štipendiranju prost vseh pogodbenih obveznosti in ima pravico do zaposlitve po lastni izbiri.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina - višina preživnine - odmera višine preživnine - presoja porazdelitve preživninskega bremena
Preživnina za otroke se določi upoštevaje ustrezno razmerje med zmožnostmi preživninskega zavezanca in potrebami upravičenca. Res je sicer, da morajo ostati potrebe upravičenca v okviru zmožnosti staršev, saj morajo imeti tudi potrebe mladoletnih tožencev omejitve. Po drugi strani pa imata toženca pravico stvari, potrebnih za njun zdrav razvoj.
izvenzakonska skupnost - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje izvenzakonske skupnosti
Sodna odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov, kot sestavnega dela življenjske skupnosti med dvema osebama in da upoštevaje še dejstvo, da je toženka v tem času zamenjala ključavnico na vhodnih vratih stanovanja na P., je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni imela več namena nadaljevati njune partnerske zveze, da toženka torej ni imela več volje nadaljevati partnerske zveze s tožnikom. Pogoj za obstoj izvenzakonske skupnosti pa je tudi svobodna volja obeh partnerjev za skupno življenje. Pravilen in prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik z vložitvijo tožbe 21. 11. 2006 zoper toženko jasno izrazil stališče o koncu partnerske zveze. Torej je tudi tožnik izkazal svojo voljo, da skupnega življenja s toženko ne nadaljuje. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je njuno skupno življenje izpolnjevalo pogoje za obstoj izvenzakonske skupnosti od decembra 2006 do 16. 4. 2009, ker je le v tem obdobju njunega skupnega življenja izpolnjen bistven pogoj izvenzakonske skupnosti, to je dalj časa trajajoče skupno življenje partnerjev.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 8, 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – dokazna ocena
Med strankama ni bilo sporno, da tožnika od 7. 9. 2015 dalje več kot pet dni ni bilo na delo. Sporno pa je bilo, zakaj je tožnik v tem obdobju izostal z dela. Tožnik je namreč trdil, da mu je toženka 7. 9. 2015 ustno odredila, da mora do 30. 9. 2015 ostati na dopustu, kar je tožnik spoštoval. ZPP v 8. členu določa, da sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno o spornem dejstvu sprejelo na podlagi izpovedb obeh strank in priče ter drugih dokazov (listinskih) ter dejstev in sprejelo prepričljivo odločitev, zakaj tožniku ne verjame, da mu je toženka odredila izrabo dopusta v spornem času. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
obveznost plačila - regres za letni dopust - odpravnina
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije ter Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije in tožniku priznalo regres za letni dopust za leta 2011, 2012 in 2013 v višini po tej kolektivni pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023254
ZKP člen 506, 506/1.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - pogoji za preklic - sprememba na upnikovi strani - odklonilen odnos do posebnega pogoja
Smisel posebnega pogoja v pogojni obsodbi je v obsojenčevi dodatni aktivnosti, s katero naj bo, s kaznivim dejanjem povzročeno protipravno stanje, odpravljeno. Pomembno je torej, kaj in koliko je obsojenec za izpolnitev obveznosti storil in ne, ali vsaj manj, kdo dejansko je upravičen do izpolnitve oziroma, komu konkretno je bila obveznost izpolnjena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odjava iz zavarovanj – dodatek za delovno dobo
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe za določen čas. Tožena stranka je tožnika obvestila o prekinitvi delovnega razmerja in ga odjavila iz socialnih zavarovanj. Nato mu je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene spornega dne, ko je tožnik kot voznik tovornega vozila za toženo stranko opravljal delo v Avstriji. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnik v času, ko je bila izredna odpoved podana, pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju. Takšno stališče je pravilno, saj delovnega razmerja, ki ne obstaja, ni mogoče odpovedati.
zavrženje tožbe – zavod – izbira kandidata – direktor zavoda
Vprašanje, ali so obstajali zakonski in statutarni pogoji za to, da je tožena stranka oziroma njen Programski svet lahko imenovala B., se nanaša na vsebinsko pravilnost tega sklepa oziroma njegovo skladnost s statutom. To bi delovno sodišče lahko presojalo le, če bi bilo za to pristojno. Ker po ZZ tožnica sodnega varstva zoper sklep o imenovanju B. nima, za odločanje o njeni tožbi ne obstaja sodna pristojnost in je tako tožbo treba zavreči in se je ne sme obravnavati po vsebini.