Dolžnost sestave letnega poročila je v skladu z 272. členom ZGD-1 na upravi. Ko ga uprava sestavi in ga predloži nadzornemu svetu, ga le-ta preveri (skupaj s predlogom za uporabo bilančnega dobička) in nato pripravi pisno poročilo za skupščino; če ga v tem poročilu potrdi, je letno poročilo sprejeto (drugi odstavek 282. člena ZGD-1). V takšnem primeru nima skupščina družbe v zvezi s sprejetjem letnega poročila nobenih pristojnosti, ampak se z njim (in s poročilom nadzornega sveta) le seznani. V njegovo vsebino torej ne more posegati. V obravnavanem primeru, ko izpodbijani skupščinski sklep ni predstavljal vsebinskega odločanja delničarjev, ampak je šlo zgolj za seznanitev z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2014 in s poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi letnega poročila, ni mogoče narediti zaključka, da so bila vprašanja, ki sta jih tožnici, kot delničarki, na seji skupščine zastavili upravi, potrebna za presojo pri odločanju o sprejetju tega sklepa.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086707
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 197, 766 – 787. SZ člen 31, 31/1. SZ-1 člen 30, 182. SPZ člen 68. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 21a – 29.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – etažna lastnina – pogodba o upravljanju – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve stroškov – verzija – verzijski zahtevek – mandatno razmerje – ugovor zastaranja – pritožbena novota
Del tožničinega zahtevka za plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja večstanovanjske stavbe, ki odpadejo na toženca, ima pravno podlago v mandatni pogodbi (stroški upravljanja v ožjem smislu), preostali del pa v zakonu in pravilih o verziji.
V primeru neobstoja pogodbe o medsebojnih razmerjih in z njo povezanega dogovora o delitvi stroškov v času nastanka stroškov, se stroški razdelijo v skladu z določbami SZ in SPZ, iz katerih smiselno izhaja, da etažni lastniki za stroške večstanovanjske stavbe odgovarjajo v skladu s svojimi solastniškimi deleži. V skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb pa se kot merilo za razdelitev plačila obratovalnih stroškov upošteva število posameznih delov, površino posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela.
spor majhne vrednosti – zaslišanje strank – zaslišanje zakonitega zastopnika – vabilo na zaslišanje – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Vabilo stranki na zaslišanje mora biti vročeno osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. V primeru pravne osebe, je to njen zakoniti zastopnik. Vabilo mora prav tako vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank, in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo vabilo toženi stranki na narok za glavno obravnavo vročeno osebno zakonitemu zastopniku tožene stranke, kot tudi ne, da bi vsebovalo navedbe, ki jih opredeljuje drugi odstavek 261. člena ZPP, in ker niso bili podani drugi razlogi iz 258. člena ZPP za zaslišanje le ene od obeh pravdnih strank, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi toženo stranko.
pogoji za izrek ukrepa – sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – pojem duševne motnje – odvisnost od alkohola – stroški postopka
Opijanje z alkoholom samo po sebi ni prepovedano in zgolj zaradi zlorabe alkohola, s katerim oseba nedvomno škoduje svojemu zdravju, sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni mogoč. Vendar pa to ne pomeni, da sprejem v tak oddelek ni mogoč v primeru, če opijanje preraste v duševno motnjo in so izpolnjeni tudi vsi ostali zakonsko predpisani pogoji za sprejem ter oseba ne razume pomena in posledic izjave, s katero odklanja sprejem. Za izrek ukrepa mora obstajati realna grožnja, da bo oseba, na katero se nanaša predlagani ukrep, zaradi svoje odvisnosti, ki je ni sposobna obvladovati, (ponovno) huje ogrozila svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje ljudi v svoji okolici.
posojilna pogodba – obstoj pogodbe – simulacija – neobstoječa pogodba – dejansko stanje – dokazna ocena – pritožbena obravnava
Bistveno bolj logična in življenjsko sprejemljiva je izpovedba toženke. Čeprav ni uspela ponuditi sprejemljive razlage za njen lastnoročni podpis posojilne pogodbe, ji pritožbeno sodišče verjame, da zneski, ki jih je mesečno izročala tožniku, niso predstavljali vračila posojila, ampak je šlo za „vračilo“ prispevkov in izplačanih neto zneskov, ki so presegli število dejansko opravljenih ur.
Toženka z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila (s priposestovanjem utemeljevanega) ugotovitvenega zahtevka ni ne izpolnila niti ni pri(po)znala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne potrebnosti pravdnega postopka, ki ga je zaradi uveljavitve tega istega zahtevka tožnik sprožil in zaradi katerega so ji nastali stroški.
skladiščna pogodba - uporaba pravil o hrambi - izročitev stvari drugemu v hrambo - pogodbena odškodninska odgovornost
Pravdni stranki sta sklenili skladiščno pogodbo (prvi odstavek 747. člena OZ), tožena stranka pa je ob privolitvi tožeče stranke izročila zaupano ji blago v skladiščenje družbi N. d.o.o. (732. člen v zvezi s 756. členom OZ). Iz tega razloga je podana tudi odškodninska odgovornost tožene stranke, saj če se je blago poškodovalo ali uničilo pri podskladiščniku (ker blaga ni ustrezno skladiščil), je skladiščnik v razmerju do naročnika skladiščenja še vedno (pogodbeno) odškodninsko odgovoren. Zaradi tega se tožena stranka ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti z izpostavljanjem okoliščine, da je vsa opozorila in navodila tožeče stranke v zvezi s pravilnim skladiščenjem blaga (skladiščenje v zaprtih prostorih) takoj posredovala družbi N. d.o.o.
stroški postopka – uspeh strank – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Za izračun stroškov v odškodninski pravdi se, upoštevajoč okoliščine primera, uporabi metoda, po kateri se uspeh strank ovrednoti ločeno po temelju in po višini, vendar le v primerih, kadar ugotavljanje temelja povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost težko nadomestljive škode
Škoda za tretjega v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku ni ista škoda kot za dolžnika, ki lahko pričakuje izgubo lastninske pravice. Ni mogoče zaključiti, da mu ne bo nastala težko nadomestljiva škoda, saj bi v primeru prodaje izgubil vsa upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico in mu nikoli ne bi mogla biti povrnjena. Ni bistveno, da neka nepremičnina ni nujno življenjskega pomena in da je s tem ogrožena eksistenca tretjega. Pomembno je, da bo s prodajo nepovratno izgubljena vrednost njegovega solastnega deleža.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa tarifna številka 23, 39.
pravdni stroški - nagrada odvetnika za posvet s stranko - pridržana oseba
Posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred narokom kot pripravo na narok, kot tudi posvet, ki ga opravi s stranko pred sestavo pritožbe kot pripravo za sestavo pritožbe nista samostojni opravili, za kateri bi bil odvetnik upravičen obračunati 50 točk po prvi alineji 1. točke tar. št. 39 OT.
OZ člen 13, 346, 349, 349/1, 355, 633, 633/1, 634. SZ-1 člen 68.
spor manjhne vrednosti - pritožbeni razlogi - načelo kontradiktornosti - trditveno in dokazno breme - zastaranje terjatve - gospodarska pogodba
Sanacijo prezračevalnih vodov med občasne terjatve iz določbe 355. člena OZ vsekakor ni mogoče uvrstiti. Materialnopravno je pravilna tudi izpodbijana odločitev, da konkretne terjatve ni mogoče uvrstiti v terjatve iz gospodarskih pogodb, zaradi česar ni mogoče uporabiti prvega odstavka 349. člena OZ in triletni zastaralni rok. Pravni posel v zvezi s sanacijo prezračevalnih vodov je bil z izvajalcem sklenjen v imenu etažnih lastnikov, kar pomeni, da so bili le-ti naročniki izvedbe posla. Ker v pravnem prometu glede skupnih delov v razmerju do tretjih nastopajo vsi etažni lastniki skupaj (68. člen SZ-1), je pravno nepomembno, kolikšne deleže imajo med etažnimi lastniki gospodarski subjekti in kolikšne fizične osebe, saj skupnost etažnih lastnikov ni mogoče uvrstiti med subjekte iz 13. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023402
KZ člen 111, 111/1, 111/1-4, 240, 240/1. ZKP člen 357, 357/4, 372, 372/1, 372/1-3, 383, 383/1.
časovna veljavnost kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - uradni preizkus odločitve sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - nedopustnost kazenskega pregona - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin - zavrnitev obtožbe
V obravnavani zadevi je bilo potrebno uporabiti kazenski zakon, veljaven v času, ko naj bi bilo obdolžencu očitano kaznivo dejanje storjeno, torej upoštevati določilo člena 111/I-4 KZ, glede relativnega zastaranja kazenskega pregona, ki je v obravnavani zadevi nastopilo dne 11. 6. 2012. Tako je relativno zastaranje kazenskega pregona nastopilo že pred odločitvijo sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, s čimer je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP, kar je pritožbeno sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti ob reševanju pritožbe obdolženega in kar uveljavljata tudi oba zagovornika.
podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo – cena – račun – specifikacija – predhodni dogovor o ceni – skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – pacta sunt servanda – dolžnost izpolnitve obveznosti
Če se je toženec z direktorjem tožeče stranke brez predhodnega točnega dogovora o ceni, dogovoril za dela, je bil pri sklenitvi podjemne pogodbe premalo skrben. Od vsakega udeleženca obligacijskih razmerij se zahteva ustrezna skrbnost (6. člen OZ) in vsak udeleženec obligacijskega razmerja je dolžan izpolniti svojo obveznost (9. člen OZ). Z ustnim dogovorom, ki je dejansko pomenil sklenitev podjemne pogodbe, je toženec prevzel obveznost, da bo plačal tožeči stranki za naročeno delo.
URS člen 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
pritožbeni razlogi - ločenost pritožbenih razlogov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - razlogi za odločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija kršitev v pritožbi - pravica do izvajanja dokazov v lastno korist - zavrnitev dokaznega predloga - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Razmejitev med pritožbenimi razlogi, konkretno med bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja iz 373. člena ZKP.
ZŠtip-1 člen 21, 22, 24. Pravilnik o sofinanciranju državnih tekmovanj člen 6.
Zoisova štipendija - srebrno priznanje
Ker tožnik srebrni priznanji iz matematike in zgodovine ni prejel za tekmovanje na državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje te pravice utemeljeno zavrnilo.
dolžnost preživljanja otrok – preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine – pridobitne zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – strošek kredita – gorivo – internet – stroški postopka
Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti roditeljev, ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo preživnino odmeriti glede na dejansko stanje v času odmere. Prav tako velja poudariti, da imajo preživninske obveznosti prednost pred ostalimi poslovnimi obveznostmi, zaradi česar se odplačevanje kredita ne upošteva pri izračunu zmožnosti preživninskega zavezanca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnik zahteval, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kot nezakonita razveljavi. Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi, ki jo je dal toženi stranki in ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je dala tožena stranka, nična. Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo tožbeni zahtevek razširil in uveljavljal še nezakonitost te redne odpovedi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložen po izteku 30-dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.
Ker tožnik ni dokazal, da je toženi stranki redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka, ni nična.
izvenzakonska skupnost - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje izvenzakonske skupnosti
Sodna odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov, kot sestavnega dela življenjske skupnosti med dvema osebama in da upoštevaje še dejstvo, da je toženka v tem času zamenjala ključavnico na vhodnih vratih stanovanja na P., je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni imela več namena nadaljevati njune partnerske zveze, da toženka torej ni imela več volje nadaljevati partnerske zveze s tožnikom. Pogoj za obstoj izvenzakonske skupnosti pa je tudi svobodna volja obeh partnerjev za skupno življenje. Pravilen in prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik z vložitvijo tožbe 21. 11. 2006 zoper toženko jasno izrazil stališče o koncu partnerske zveze. Torej je tudi tožnik izkazal svojo voljo, da skupnega življenja s toženko ne nadaljuje. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je njuno skupno življenje izpolnjevalo pogoje za obstoj izvenzakonske skupnosti od decembra 2006 do 16. 4. 2009, ker je le v tem obdobju njunega skupnega življenja izpolnjen bistven pogoj izvenzakonske skupnosti, to je dalj časa trajajoče skupno življenje partnerjev.