Tožnik je opredelil to korist kot zapadle najemnine, ki so bile dogovorjene v najemni pogodbi z najemnico, vendar je tudi od uporabnikov stanovanja, torej tožencev, zahteval celoten znesek zapadlih najemnin, enako kot od najemnice. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je zahtevek na plačilo celotne uporabnine solidarno za vsakega toženca, neutemeljen.
pravnomočna odločitev o ugovoru – pogoji za odpust obveznosti
Ker sta ugovora proti odpustu obveznosti pravnomočno zavrnjena, so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Iz tega razloga se odločitev izkaže za pravilno.
V skladu s 105.a členom ZPP je, kot pravilno izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, plačilo sodne takse za pritožbo predpostavka za obravnavanje pritožbe.
Po petem odstavku 369. člena OZ začne v primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje znova teči od dneva, ko je ta postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi pa - kot pravilno opozarja pritožnica - ne pomeni zaključka izvršilnega postopka. Ne zanima nas torej, kdaj so postali pravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe, temveč odgovor na vprašanje, ali in kdaj so bili končani izvršilni postopki. To so namreč (skladno s predhodno obrazloženim) odločilna dejstva obravnavanega spora. Odločitev o zastaranju terjatve tožeče stranke, ki temelji na zmotnem stališču, da je zastaralni rok po pretrganju začel ponovno teči po pravnomočnosti sklepov o izvršbi, je zato nepravilna.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – izpodbijanje dejanskega stanja
Zatrjevanja, ki jih izpostavlja pritožba, sodijo v krog izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v tovrstnih postopkih nedopusten pritožbeni razlog.
stroški postopka - povrnitev - načelo uspeha - (ne)sorazmerno majhen del
Po presoji sodišča druge stopnje uspeh v tem deležu (11,5%) ne predstavlja neznatnega uspeha v pravdi, ki bi upravičeval stroškovno odločitev, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse, za pravdo potrebne stroške. Ustrezno doseženemu uspehu pravdnih strank (tožeče 11,5% in tožene 88,5%) predstavlja pravilno pravno podlago za stroškovno presojo drugi odstavek 154. člena ZPP, po katerem se pravdni stroški priznajo vsaki stranki glede na delež njenega uspeha, po medsebojnem pobotanju pa razlika naloži v plačilo eni od strank.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge
Ker pritožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi oblikoval določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
SPZ člen 99. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju člen 1.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o poseku dreves - dogovor o skladiščenju posekanih dreves na tožnikovi nepremičnini - prekoračitev dogovora - kupi lesa, primerni za kurjenje - razporeditev dokaznega bremena
Tožnik obstoju dogovora ni nasprotoval, je pa zatrjeval, da sta ga toženki prekoračili, s tem pa je postalo njuno ravnanje protipravno. Ob tem ni postavil takih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da sta toženki delovali izven dogovora oziroma bistveno presegli dogovor tako, da sta svojo obvezo iz dogovora bistveno drugače izpolnili.
osebni stečaj – prodaja v postopku osebnega stečaja – izpraznitev stanovanja – zahteva za razrešitev upravitelja – dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja – obveznosti upravitelja
Višje sodišče se strinja, da je v položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju. Pritožba je tako v tem delu neutemeljena.
Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.
Dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja, torej nima pravice do vložitve take zahteve. Zakon namreč pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
Navedeni potek dogodka pa ne daje podlage za deljeno odgovornost tožnika po določbi prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker je toženec s sinovoma bil tisti, ki je po predhodnem sporu prišel za tožnikom v stanovanje Z., tam ponovno soustvaril prepir in v prepiru udaril toženca.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/2, 103/2-1,153, 153/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9.
prisilna poravnava - predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave
Znesek predujma za stroške prisilne poravnave sodišče prve stopnje določi glede na podatke o dolžnikovem poslovanju s katerimi razpolaga ob izdaji sklepa o začetku prisilne poravnave. To je v obravnavanem primeru tudi storilo.
Ni dolžnost oškodovanca oziroma oškodovane družbe, da ponujeno cesijo oziroma asignacijo sprejme in podpiše, še zlasti ob pomislekih glede izpodbojnosti posla in realne nevarnosti, da tudi od cesionarja oziroma asignata ne bo mogoče izterjati dolgovanega zneska. Prvostopenjsko sodišče je, glede na ugotovljene premoženjske razmere, prišlo do spoznanja, da gre obtoženko oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da obtoženka naloženega dodatnega pogoja objektivno ni zmožna izpolniti, kar posledično postavi pod vprašaj smiselnost izrekanja kazenske sankcije opozorilne narave.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - kvalificirano zastopanje - izredno pravno sredstvo - izločitev sodnika
1. Tožba za razveljavitev sodne poravnave je nedevolutivno pravno sredstvo, saj se vloži in o njej odloča isto sodišče, pred katerim je bila poravnava sklenjena, in v sestavi, ki je predvidena za odločanje o predmetu poravnave. Ker torej odloča isto (in ne nižje) sodišče, dejstvo, da je sodnik predhodno sodeloval v postopku sklenitve sodne poravnave, ne predstavlja izključitvenega razloga po 5. točki 70. člena ZPP.
2. V skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožba za razveljavitev sodne poravnave je izredno pravno sredstvo in je torej tudi zanjo predpisano obvezno odvetniško zastopanje.
kršitev temeljnih pravic delavcev - plačilo prispevkov za socialno varnost
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca v takem primeru že ogrožena in je vanjo tudi že poseženo.
Razlaga, ki jo ponuja pritožba v zvezi z (ne)prikrajšanjem pravic delavcev po ZPIZ ob izpostavljanju citirane odločbe US RS, pa ni pravilna, saj bi pomenila drugačno razlago prepovedane posledice, kot zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja, kot je bilo že predhodno obrazloženo in ki bi se odrazila v višini odmerjene pokojnine.
Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana zavestna opustitev plačila predpisanih prispevkov za 43 delavcev z enakim subjektivnim odnosom obdolženca v celotnem kritičnem obdobju, zaradi česar je tudi nerelevantno navajanje pritožbe, ko izpostavlja nezakrivljenost stanja, v katerem se je družba znašla in potrebe rednega poslovanja, zlasti določena poplačila obveznosti družbe do dobaviteljev, saj, kot je ugotovilo prvostopno sodišče, je šlo za neselektivno plačevanje določenih terjatev, opravljalo se je gotovinsko poslovanje, izvajala so se prednostna poplačila, zato nikakor ni mogoče pritrditi pritožbi, da je v konkretnem primeru šlo za takšne okoliščine, na katere obdolženec ne bi imel nobenega vpliva.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
notarski zapis – pogojna terjatev – zapadlost – izkazovanje zapadlosti – poenostavljen način izkazovanja zapadlosti – formalno pomanjkljiv predlog
Upniki v predlogu za izvršbo zahtevajo plačilo pogodbene kazni zaradi zamude dolžnika z izpolnitvijo nedenarne terjatve. Upravičenost upnikov do pogodbene kazni je torej vezana na zamudo dolžnika z izpolnitvijo obveznosti, kar terjatvi iz naslova pogodbene kazni daje naravo pogojne obveznosti, posledično pa to pomeni, da je zapadlost terjatve odvisna od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, vendar pa je treba nastop tega dejstva šele ustrezno izkazati.
Zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. S to določbo je namreč olajšano dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa, ki ni odvisna od poteka roka, vendar je poenostavljen način dokazovanja mogoče sprejeti le, če je bil dolžnik ob sestavi notarskega zapisa s tem načinom dokazovanja seznanjen oziroma nanj opozorjen.
Sodišče bi moralo upnika, če je menilo, da njegov predlog za izvršbo v smeri dokazovanja izvršljivosti terjatve po notarskem zapisu ni popoln, pozvati k dopolnitvi predloga, saj izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), formalno pomanjkljiv.
ZFPPIPP člen 212, 221j, 221j/1, 221j/3, 221j/3-2, 231, 231/1.
prisilna poravnava – predlog upnika za začetek postopka prisilne poravnave – procesna legitimacija upnika
ZFPPIPP v prvem odstavku 221j. člena ne določa, da ima upravičenje za predlaganje začetka postopka prisilne poravnave le tisti upnik, ki ima do dolžnika zapadlo terjatev. Pri razlagi tega določila je treba upoštevati, da potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do dneva začetka prisilne poravnave, ne le na tiste, ki so do navedenega dne dospele. Prav zato je z uporabo logične razlage navedenega določila upravičen začetek postopka prisilne poravnave predlagati vsak upnik, ki je imetnik terjatev, navedenih v tem členu, tudi če njegova terjatev še ni dospela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072627
SZ-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost upravnika – predložitev seznama etažnih lastnikov – prenehanje položaja upravnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravica do izjave
V primeru, ko tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, ker ji le-ta ni predložila seznama dolžnikov, je potrebno upoštevati, da bi tožena stranka takšen seznam lahko izdelala le pod pogojem, da je predhodno opravila razdelitev stroškov med etažne lastnike in jim naložila njihovo plačilo (saj bi le tako lahko ugotovila, kateri etažni lastniki niso poravnali svojih obveznosti). Tega pa tožena stranka za dobavljeno toplotno energijo v mesecu decembru 2010 ni bila pooblaščena storiti, saj se je ta strošek lahko razdelil med etažne lastnike šele januarja 2011, ko nesporno ni bila več upravnik objekta. Ko je tako, pa tožena stranka tudi ni mogla izdelati seznama dolžnikov in njena odškodninska odgovornost že iz tega razloga ne more biti podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000192
ZKP člen 285c, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 20/2.
priznanje krivde - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - sostorilstvo - zagovor soobdolženca kot dokaz - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe
Priznanje krivde enega obtoženca še ne predstavlja dokaza, da je tudi drugi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj priznanje krivde zajema le ravnanje obtoženca, ki je dejanje v okviru opisa v obtožnem aktu priznal in ga tako ni mogoče raztezati tudi na ravnanje drugega.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086707
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 197, 766 – 787. SZ člen 31, 31/1. SZ-1 člen 30, 182. SPZ člen 68. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 21a – 29.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – etažna lastnina – pogodba o upravljanju – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve stroškov – verzija – verzijski zahtevek – mandatno razmerje – ugovor zastaranja – pritožbena novota
Del tožničinega zahtevka za plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja večstanovanjske stavbe, ki odpadejo na toženca, ima pravno podlago v mandatni pogodbi (stroški upravljanja v ožjem smislu), preostali del pa v zakonu in pravilih o verziji.
V primeru neobstoja pogodbe o medsebojnih razmerjih in z njo povezanega dogovora o delitvi stroškov v času nastanka stroškov, se stroški razdelijo v skladu z določbami SZ in SPZ, iz katerih smiselno izhaja, da etažni lastniki za stroške večstanovanjske stavbe odgovarjajo v skladu s svojimi solastniškimi deleži. V skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb pa se kot merilo za razdelitev plačila obratovalnih stroškov upošteva število posameznih delov, površino posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela.
stroški odgovora na ugovor – potrebnost stroškov – prepozen ugovor – naključje
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o utemeljenosti upnikove zahteve za povrnitev stroškov odgovora na ugovor, čeprav je bil dolžničin ugovor zavržen kot prepozen. Potrebnost vložitve odgovora utemeljuje časovni potek procesnih dejanj in odločitev v zadevi, ko je sodišče prve stopnje poslalo upniku ugovor v odgovor po tem, ko je višje sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora kot prepoznega in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede na vsebino sklepa višjega sodišča in vsebino ugovora je upnik utemeljeno pričakoval vsebinsko presojo ugovora in zato vložil odgovor na ugovor. Šele v nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje ob spremembi stališča glede presoje pravočasnosti vložitve ugovora ugovor dolžnice ponovno zavrglo in je ta sklep postal pravnomočen.
Ne gre prezreti odločilnih okoliščin: upnik izterjuje terjatev, za katero ima izvršilni naslov, odgovor na ugovor je bil glede na stanje zadeve potreben, končni uspeh v ugovornem postopku je na strani upnika.