tožba za razveljavitev sodne poravnave - kvalificirano zastopanje - izredno pravno sredstvo - izločitev sodnika
1. Tožba za razveljavitev sodne poravnave je nedevolutivno pravno sredstvo, saj se vloži in o njej odloča isto sodišče, pred katerim je bila poravnava sklenjena, in v sestavi, ki je predvidena za odločanje o predmetu poravnave. Ker torej odloča isto (in ne nižje) sodišče, dejstvo, da je sodnik predhodno sodeloval v postopku sklenitve sodne poravnave, ne predstavlja izključitvenega razloga po 5. točki 70. člena ZPP.
2. V skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožba za razveljavitev sodne poravnave je izredno pravno sredstvo in je torej tudi zanjo predpisano obvezno odvetniško zastopanje.
Po petem odstavku 369. člena OZ začne v primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje znova teči od dneva, ko je ta postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi pa - kot pravilno opozarja pritožnica - ne pomeni zaključka izvršilnega postopka. Ne zanima nas torej, kdaj so postali pravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe, temveč odgovor na vprašanje, ali in kdaj so bili končani izvršilni postopki. To so namreč (skladno s predhodno obrazloženim) odločilna dejstva obravnavanega spora. Odločitev o zastaranju terjatve tožeče stranke, ki temelji na zmotnem stališču, da je zastaralni rok po pretrganju začel ponovno teči po pravnomočnosti sklepov o izvršbi, je zato nepravilna.
osebni stečaj – prodaja v postopku osebnega stečaja – izpraznitev stanovanja – zahteva za razrešitev upravitelja – dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja – obveznosti upravitelja
Višje sodišče se strinja, da je v položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju. Pritožba je tako v tem delu neutemeljena.
Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.
Dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja, torej nima pravice do vložitve take zahteve. Zakon namreč pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
SPZ člen 72. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1, 79/1-3, 79/2, 79/3, 80, 80/2, 81, 81/3.
skupna lastnina na nepremičnini - izvenzakonska partnerja - izvirna pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s skupno lastnino - dobroverni pridobitelj - tožba na ugotovitev lastninske pravice - zaznamba spora v zemljiški knjigi - učinek zaznambe spora - varstvo pričakovane pravice kupca iz prodajne pogodbe
Nevknjiženi skupni lastnik svoje skupne lastnine proti dobrovernemu pridobitelju po času od katerega učinkuje pridobitev lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja ne more več uspešno uveljavljati z ustrezno ugotovitveno tožbo, saj jo izgubi s trenutkom od katerega učinkuje vknjižba pridobitve lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja. Tožeča stranka kot zunajknjižni resnični lastnik lahko lastninsko pravico proti vknjiženemu lastniku torej nekdanjemu izvenzakonskemu partnerju S.Ž. uveljavlja tako, da od sodišča s tožbo zahteva, da ugotovi njen obstoj in hkrati zahteva, da se ta spor zaznamuje v zemljiški knjigi (1. oziroma 3. točka prvega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi). Njena lastninska pravica bi bila sicer vpisana, vendar pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Datum podpisa prodajne pogodbe pa ne uživa varstva, kot ga v predmetni zadevi prodajni pogodbi pripisuje sodišče prve stopnje. Torej, da že zgolj podpis prodajne pogodbe varuje pričakovano pravico lastnika iz le-te napram tretjim osebam. Pričakovana pravica kupca iz prodajne pogodbe učinkuje samo v relativnem razmerju do odsvojitelja.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/2, 103/2-1,153, 153/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9.
prisilna poravnava - predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave
Znesek predujma za stroške prisilne poravnave sodišče prve stopnje določi glede na podatke o dolžnikovem poslovanju s katerimi razpolaga ob izdaji sklepa o začetku prisilne poravnave. To je v obravnavanem primeru tudi storilo.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes – vpogled v spis
Predlagatelj ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za stransko intervencijo, pač pa (zgolj) ekonomskega. Ekonomski (ali kakršen koli drug interes, ki ga ni mogoče opredeliti kot pravni interes oziroma pravno korist predlagatelja) ne zadošča za to, da bi predlagatelju bilo mogoče priznati tudi pravni interes za predlagano stransko intervencijo.
Pritožnikov edini interes, ki ga zasleduje s predlagano stransko intervencijo, je v tem, da bi bil kot 100 % družbenik tožeče stranke poplačan iz ostanka razdelitvene mase.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge
Ker pritožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi oblikoval določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
SPZ člen 99. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju člen 1.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o poseku dreves - dogovor o skladiščenju posekanih dreves na tožnikovi nepremičnini - prekoračitev dogovora - kupi lesa, primerni za kurjenje - razporeditev dokaznega bremena
Tožnik obstoju dogovora ni nasprotoval, je pa zatrjeval, da sta ga toženki prekoračili, s tem pa je postalo njuno ravnanje protipravno. Ob tem ni postavil takih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da sta toženki delovali izven dogovora oziroma bistveno presegli dogovor tako, da sta svojo obvezo iz dogovora bistveno drugače izpolnili.
Tožnik je podal primeren ključ za izračun stroškov in hkrati predlagal izvedenca, da po tem ključu izračuna, koliko stroškov je bilo dejansko porabljenih na račun referenčne ambulante. Sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, da bi lahko samo ugotavljalo, ali je tožnik tudi izkazal stroške za referenčni laboratorij v vtoževani višini, zato je postavitev izvedenca finančne stroke potrebna.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – izpodbijanje dejanskega stanja
Zatrjevanja, ki jih izpostavlja pritožba, sodijo v krog izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v tovrstnih postopkih nedopusten pritožbeni razlog.
Stališče, da pri zahtevku iz prvega odstavka 191. člena ZPIZ-1 morebitna soodgovornost ni pomembna je v nasprotju z novejšo sodno prakso. Lahko bi namreč privedlo do situacije, ko bi imel delodajalec regresni zahtevek do delavca, kar bi pomenilo, da bi delavec kljub plačevanju prispevkov moral sam nositi strošek pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To pa je v nasprotju z namenom pokojninskega zavarovanja in tudi v nasprotju z namenom določb ZPIZ-1.
Navedeni potek dogodka pa ne daje podlage za deljeno odgovornost tožnika po določbi prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker je toženec s sinovoma bil tisti, ki je po predhodnem sporu prišel za tožnikom v stanovanje Z., tam ponovno soustvaril prepir in v prepiru udaril toženca.
zavrnitev soglasja k prodajni pogodbi - pritožba kupca
Ker je sodišče prve stopnje glede pritožnikov zavrnilo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, imata pritožnika položaj neizbranega ponudnika v postopku prodaje (z zavezujočim zbiranjem ponudb), zato nimata pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072627
SZ-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost upravnika – predložitev seznama etažnih lastnikov – prenehanje položaja upravnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravica do izjave
V primeru, ko tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, ker ji le-ta ni predložila seznama dolžnikov, je potrebno upoštevati, da bi tožena stranka takšen seznam lahko izdelala le pod pogojem, da je predhodno opravila razdelitev stroškov med etažne lastnike in jim naložila njihovo plačilo (saj bi le tako lahko ugotovila, kateri etažni lastniki niso poravnali svojih obveznosti). Tega pa tožena stranka za dobavljeno toplotno energijo v mesecu decembru 2010 ni bila pooblaščena storiti, saj se je ta strošek lahko razdelil med etažne lastnike šele januarja 2011, ko nesporno ni bila več upravnik objekta. Ko je tako, pa tožena stranka tudi ni mogla izdelati seznama dolžnikov in njena odškodninska odgovornost že iz tega razloga ne more biti podana.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
notarski zapis – pogojna terjatev – zapadlost – izkazovanje zapadlosti – poenostavljen način izkazovanja zapadlosti – formalno pomanjkljiv predlog
Upniki v predlogu za izvršbo zahtevajo plačilo pogodbene kazni zaradi zamude dolžnika z izpolnitvijo nedenarne terjatve. Upravičenost upnikov do pogodbene kazni je torej vezana na zamudo dolžnika z izpolnitvijo obveznosti, kar terjatvi iz naslova pogodbene kazni daje naravo pogojne obveznosti, posledično pa to pomeni, da je zapadlost terjatve odvisna od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, vendar pa je treba nastop tega dejstva šele ustrezno izkazati.
Zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. S to določbo je namreč olajšano dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa, ki ni odvisna od poteka roka, vendar je poenostavljen način dokazovanja mogoče sprejeti le, če je bil dolžnik ob sestavi notarskega zapisa s tem načinom dokazovanja seznanjen oziroma nanj opozorjen.
Sodišče bi moralo upnika, če je menilo, da njegov predlog za izvršbo v smeri dokazovanja izvršljivosti terjatve po notarskem zapisu ni popoln, pozvati k dopolnitvi predloga, saj izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), formalno pomanjkljiv.
V skladu s 105.a členom ZPP je, kot pravilno izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, plačilo sodne takse za pritožbo predpostavka za obravnavanje pritožbe.
skladiščna pogodba - uporaba pravil o hrambi - izročitev stvari drugemu v hrambo - pogodbena odškodninska odgovornost
Pravdni stranki sta sklenili skladiščno pogodbo (prvi odstavek 747. člena OZ), tožena stranka pa je ob privolitvi tožeče stranke izročila zaupano ji blago v skladiščenje družbi N. d.o.o. (732. člen v zvezi s 756. členom OZ). Iz tega razloga je podana tudi odškodninska odgovornost tožene stranke, saj če se je blago poškodovalo ali uničilo pri podskladiščniku (ker blaga ni ustrezno skladiščil), je skladiščnik v razmerju do naročnika skladiščenja še vedno (pogodbeno) odškodninsko odgovoren. Zaradi tega se tožena stranka ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti z izpostavljanjem okoliščine, da je vsa opozorila in navodila tožeče stranke v zvezi s pravilnim skladiščenjem blaga (skladiščenje v zaprtih prostorih) takoj posredovala družbi N. d.o.o.
pogoji za izrek ukrepa – sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – pojem duševne motnje – odvisnost od alkohola – stroški postopka
Opijanje z alkoholom samo po sebi ni prepovedano in zgolj zaradi zlorabe alkohola, s katerim oseba nedvomno škoduje svojemu zdravju, sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni mogoč. Vendar pa to ne pomeni, da sprejem v tak oddelek ni mogoč v primeru, če opijanje preraste v duševno motnjo in so izpolnjeni tudi vsi ostali zakonsko predpisani pogoji za sprejem ter oseba ne razume pomena in posledic izjave, s katero odklanja sprejem. Za izrek ukrepa mora obstajati realna grožnja, da bo oseba, na katero se nanaša predlagani ukrep, zaradi svoje odvisnosti, ki je ni sposobna obvladovati, (ponovno) huje ogrozila svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje ljudi v svoji okolici.