Ni dolžnost oškodovanca oziroma oškodovane družbe, da ponujeno cesijo oziroma asignacijo sprejme in podpiše, še zlasti ob pomislekih glede izpodbojnosti posla in realne nevarnosti, da tudi od cesionarja oziroma asignata ne bo mogoče izterjati dolgovanega zneska. Prvostopenjsko sodišče je, glede na ugotovljene premoženjske razmere, prišlo do spoznanja, da gre obtoženko oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da obtoženka naloženega dodatnega pogoja objektivno ni zmožna izpolniti, kar posledično postavi pod vprašaj smiselnost izrekanja kazenske sankcije opozorilne narave.
Navedeni potek dogodka pa ne daje podlage za deljeno odgovornost tožnika po določbi prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker je toženec s sinovoma bil tisti, ki je po predhodnem sporu prišel za tožnikom v stanovanje Z., tam ponovno soustvaril prepir in v prepiru udaril toženca.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – izpodbijanje dejanskega stanja
Zatrjevanja, ki jih izpostavlja pritožba, sodijo v krog izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v tovrstnih postopkih nedopusten pritožbeni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072627
SZ-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost upravnika – predložitev seznama etažnih lastnikov – prenehanje položaja upravnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravica do izjave
V primeru, ko tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, ker ji le-ta ni predložila seznama dolžnikov, je potrebno upoštevati, da bi tožena stranka takšen seznam lahko izdelala le pod pogojem, da je predhodno opravila razdelitev stroškov med etažne lastnike in jim naložila njihovo plačilo (saj bi le tako lahko ugotovila, kateri etažni lastniki niso poravnali svojih obveznosti). Tega pa tožena stranka za dobavljeno toplotno energijo v mesecu decembru 2010 ni bila pooblaščena storiti, saj se je ta strošek lahko razdelil med etažne lastnike šele januarja 2011, ko nesporno ni bila več upravnik objekta. Ko je tako, pa tožena stranka tudi ni mogla izdelati seznama dolžnikov in njena odškodninska odgovornost že iz tega razloga ne more biti podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000192
ZKP člen 285c, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 20/2.
priznanje krivde - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - sostorilstvo - zagovor soobdolženca kot dokaz - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe
Priznanje krivde enega obtoženca še ne predstavlja dokaza, da je tudi drugi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj priznanje krivde zajema le ravnanje obtoženca, ki je dejanje v okviru opisa v obtožnem aktu priznal in ga tako ni mogoče raztezati tudi na ravnanje drugega.
ZFPPIPP člen 221b, 221e, 221e/10, 221f, 221f/1, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava – predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – meje pritožbenega preizkusa – tožba na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave
S pritožbo proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave je odločitev sodišča mogoče izpodbijati samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, morebitne druge razloge pa lahko upnik uveljavlja le s tožbo na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave.
Neutemeljen je pritožničin argument, da bi bilo potrebno obsojenčevemu predlogu ugoditi že zaradi tega, ker obsodilna sodba ni postala dokončna zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva. Pritožnica je namreč spregledala določbe XIII. poglavja ZKP o izvršitvi odločb. Po prvem odstavku 129. člena ZKP postane sodba pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo. Če je bila zoper sodbo vložena pritožba, nastopi pravnomočnost z dnem, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje. Po drugem odstavku istega člena ZKP se pravnomočna sodba izvrši, ko je vročena in za njeno izvršitev ni zakonskih ovir.
predlog za odpust obveznosti – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – nepošteno ravnanje dolžnika – zloraba – trditveno in dokazno breme
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sam ob podpisu pogodbe vedel, da dolžnik nima nobenega premoženja. V takem primeru upnik (banka) ne more biti žrtev dolžnikove zlorabe; nasprotno: upnik sam je ravnal neodgovorno in lahkomiselno.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 202d, 202d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se konča s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se storilcu izreče tak ukrep. Postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je postopek v zvezi z izvršitvijo in ta se lahko začne samo na predlog storilca. Tako je predlog za odložitev izvršitve “primarni zahtevek” v postopku za odložitev izvršitve in je rok za vložitev tega predloga, s katerim se začne ta postopek, nedvomno materialnopravni rok.
SPZ člen 99. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju člen 1.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o poseku dreves - dogovor o skladiščenju posekanih dreves na tožnikovi nepremičnini - prekoračitev dogovora - kupi lesa, primerni za kurjenje - razporeditev dokaznega bremena
Tožnik obstoju dogovora ni nasprotoval, je pa zatrjeval, da sta ga toženki prekoračili, s tem pa je postalo njuno ravnanje protipravno. Ob tem ni postavil takih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da sta toženki delovali izven dogovora oziroma bistveno presegli dogovor tako, da sta svojo obvezo iz dogovora bistveno drugače izpolnili.
začasna odredba – začasno sodno varstvo – zavarovanje pravnega položaja – drugo pravno varstvo – neznani upnik – sodni depozit – položitev stvari
Upnik svojega pravnega položaja na način, kot ga je predlagal, ne more učinkovito zavarovati, še več, takšnega zavarovanja sploh ne potrebuje. Pravni red mu izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku, omogoča z institutom položitve stvari pri sodišču.
Za doseganje tega namena pa sobivanje ni potrebno, ker se tožnici dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če toženka in tožnica ne živita skupaj, po potrebi s pomočjo tretje osebe. To pa hkrati pomeni, da tudi skrhanost odnosov ne predstavlja okoliščine, da se dogovorjena pogodba ne bi mogla izpolnjevati.
stroški postopka - povrnitev - načelo uspeha - (ne)sorazmerno majhen del
Po presoji sodišča druge stopnje uspeh v tem deležu (11,5%) ne predstavlja neznatnega uspeha v pravdi, ki bi upravičeval stroškovno odločitev, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse, za pravdo potrebne stroške. Ustrezno doseženemu uspehu pravdnih strank (tožeče 11,5% in tožene 88,5%) predstavlja pravilno pravno podlago za stroškovno presojo drugi odstavek 154. člena ZPP, po katerem se pravdni stroški priznajo vsaki stranki glede na delež njenega uspeha, po medsebojnem pobotanju pa razlika naloži v plačilo eni od strank.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes – vpogled v spis
Predlagatelj ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za stransko intervencijo, pač pa (zgolj) ekonomskega. Ekonomski (ali kakršen koli drug interes, ki ga ni mogoče opredeliti kot pravni interes oziroma pravno korist predlagatelja) ne zadošča za to, da bi predlagatelju bilo mogoče priznati tudi pravni interes za predlagano stransko intervencijo.
Pritožnikov edini interes, ki ga zasleduje s predlagano stransko intervencijo, je v tem, da bi bil kot 100 % družbenik tožeče stranke poplačan iz ostanka razdelitvene mase.
Tožnik je opredelil to korist kot zapadle najemnine, ki so bile dogovorjene v najemni pogodbi z najemnico, vendar je tudi od uporabnikov stanovanja, torej tožencev, zahteval celoten znesek zapadlih najemnin, enako kot od najemnice. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je zahtevek na plačilo celotne uporabnine solidarno za vsakega toženca, neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086200
KZ-1 člen 54, 99, 99/9, 99/9-1, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 372, 372-4, 383.
goljufija – nadaljevano kaznivo dejanje – časovna kontinuiteta dejanj – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje –kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – pravna opredelitev dejanja – majhna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj po časovni kontinuiteti dejanj. Dvaindvajset dni časovne razlike, ob dejstvu, da gre le za dve kaznivi dejanji ni tako malo, da bi ravnanje obdolženca lahko opredelili kot enotno dejavnost. Pri velikem številu dejanj se pogoj zaporednosti presoja manj striktno in restriktivno kot v primeru, ko se sodišče sooča zgolj z nekaj dejanji.
Stališče, da pri zahtevku iz prvega odstavka 191. člena ZPIZ-1 morebitna soodgovornost ni pomembna je v nasprotju z novejšo sodno prakso. Lahko bi namreč privedlo do situacije, ko bi imel delodajalec regresni zahtevek do delavca, kar bi pomenilo, da bi delavec kljub plačevanju prispevkov moral sam nositi strošek pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To pa je v nasprotju z namenom pokojninskega zavarovanja in tudi v nasprotju z namenom določb ZPIZ-1.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
notarski zapis – pogojna terjatev – zapadlost – izkazovanje zapadlosti – poenostavljen način izkazovanja zapadlosti – formalno pomanjkljiv predlog
Upniki v predlogu za izvršbo zahtevajo plačilo pogodbene kazni zaradi zamude dolžnika z izpolnitvijo nedenarne terjatve. Upravičenost upnikov do pogodbene kazni je torej vezana na zamudo dolžnika z izpolnitvijo obveznosti, kar terjatvi iz naslova pogodbene kazni daje naravo pogojne obveznosti, posledično pa to pomeni, da je zapadlost terjatve odvisna od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, vendar pa je treba nastop tega dejstva šele ustrezno izkazati.
Zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. S to določbo je namreč olajšano dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa, ki ni odvisna od poteka roka, vendar je poenostavljen način dokazovanja mogoče sprejeti le, če je bil dolžnik ob sestavi notarskega zapisa s tem načinom dokazovanja seznanjen oziroma nanj opozorjen.
Sodišče bi moralo upnika, če je menilo, da njegov predlog za izvršbo v smeri dokazovanja izvršljivosti terjatve po notarskem zapisu ni popoln, pozvati k dopolnitvi predloga, saj izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), formalno pomanjkljiv.
stroški odgovora na ugovor – potrebnost stroškov – prepozen ugovor – naključje
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o utemeljenosti upnikove zahteve za povrnitev stroškov odgovora na ugovor, čeprav je bil dolžničin ugovor zavržen kot prepozen. Potrebnost vložitve odgovora utemeljuje časovni potek procesnih dejanj in odločitev v zadevi, ko je sodišče prve stopnje poslalo upniku ugovor v odgovor po tem, ko je višje sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora kot prepoznega in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede na vsebino sklepa višjega sodišča in vsebino ugovora je upnik utemeljeno pričakoval vsebinsko presojo ugovora in zato vložil odgovor na ugovor. Šele v nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje ob spremembi stališča glede presoje pravočasnosti vložitve ugovora ugovor dolžnice ponovno zavrglo in je ta sklep postal pravnomočen.
Ne gre prezreti odločilnih okoliščin: upnik izterjuje terjatev, za katero ima izvršilni naslov, odgovor na ugovor je bil glede na stanje zadeve potreben, končni uspeh v ugovornem postopku je na strani upnika.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – prepozen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Pritožnik je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse vložil po preteku zakonskega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.