Po petem odstavku 369. člena OZ začne v primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje znova teči od dneva, ko je ta postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi pa - kot pravilno opozarja pritožnica - ne pomeni zaključka izvršilnega postopka. Ne zanima nas torej, kdaj so postali pravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe, temveč odgovor na vprašanje, ali in kdaj so bili končani izvršilni postopki. To so namreč (skladno s predhodno obrazloženim) odločilna dejstva obravnavanega spora. Odločitev o zastaranju terjatve tožeče stranke, ki temelji na zmotnem stališču, da je zastaralni rok po pretrganju začel ponovno teči po pravnomočnosti sklepov o izvršbi, je zato nepravilna.
V skladu s 105.a členom ZPP je, kot pravilno izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, plačilo sodne takse za pritožbo predpostavka za obravnavanje pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086200
KZ-1 člen 54, 99, 99/9, 99/9-1, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 372, 372-4, 383.
goljufija – nadaljevano kaznivo dejanje – časovna kontinuiteta dejanj – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje –kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – pravna opredelitev dejanja – majhna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj po časovni kontinuiteti dejanj. Dvaindvajset dni časovne razlike, ob dejstvu, da gre le za dve kaznivi dejanji ni tako malo, da bi ravnanje obdolženca lahko opredelili kot enotno dejavnost. Pri velikem številu dejanj se pogoj zaporednosti presoja manj striktno in restriktivno kot v primeru, ko se sodišče sooča zgolj z nekaj dejanji.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja v postopku osebnega stečaja - dva stečajna dolžnika - stečajni dolžnik kot lastnik stanovanja - sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju - prodaja premoženja kot celote - naloge stečajnega upravitelja - unovčenje premoženja - pravica zahtevati razrešitev upravitelja
V položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, je pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju.
Upravitelj je dolžen prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
SPZ člen 99. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju člen 1.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o poseku dreves - dogovor o skladiščenju posekanih dreves na tožnikovi nepremičnini - prekoračitev dogovora - kupi lesa, primerni za kurjenje - razporeditev dokaznega bremena
Tožnik obstoju dogovora ni nasprotoval, je pa zatrjeval, da sta ga toženki prekoračili, s tem pa je postalo njuno ravnanje protipravno. Ob tem ni postavil takih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da sta toženki delovali izven dogovora oziroma bistveno presegli dogovor tako, da sta svojo obvezo iz dogovora bistveno drugače izpolnili.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000192
ZKP člen 285c, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 20/2.
priznanje krivde - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - sostorilstvo - zagovor soobdolženca kot dokaz - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe
Priznanje krivde enega obtoženca še ne predstavlja dokaza, da je tudi drugi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj priznanje krivde zajema le ravnanje obtoženca, ki je dejanje v okviru opisa v obtožnem aktu priznal in ga tako ni mogoče raztezati tudi na ravnanje drugega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072627
SZ-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost upravnika – predložitev seznama etažnih lastnikov – prenehanje položaja upravnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravica do izjave
V primeru, ko tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, ker ji le-ta ni predložila seznama dolžnikov, je potrebno upoštevati, da bi tožena stranka takšen seznam lahko izdelala le pod pogojem, da je predhodno opravila razdelitev stroškov med etažne lastnike in jim naložila njihovo plačilo (saj bi le tako lahko ugotovila, kateri etažni lastniki niso poravnali svojih obveznosti). Tega pa tožena stranka za dobavljeno toplotno energijo v mesecu decembru 2010 ni bila pooblaščena storiti, saj se je ta strošek lahko razdelil med etažne lastnike šele januarja 2011, ko nesporno ni bila več upravnik objekta. Ko je tako, pa tožena stranka tudi ni mogla izdelati seznama dolžnikov in njena odškodninska odgovornost že iz tega razloga ne more biti podana.
pravnomočna odločitev o ugovoru – pogoji za odpust obveznosti
Ker sta ugovora proti odpustu obveznosti pravnomočno zavrnjena, so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Iz tega razloga se odločitev izkaže za pravilno.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge
Ker pritožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi oblikoval določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
SPZ člen 72. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1, 79/1-3, 79/2, 79/3, 80, 80/2, 81, 81/3.
skupna lastnina na nepremičnini - izvenzakonska partnerja - izvirna pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s skupno lastnino - dobroverni pridobitelj - tožba na ugotovitev lastninske pravice - zaznamba spora v zemljiški knjigi - učinek zaznambe spora - varstvo pričakovane pravice kupca iz prodajne pogodbe
Nevknjiženi skupni lastnik svoje skupne lastnine proti dobrovernemu pridobitelju po času od katerega učinkuje pridobitev lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja ne more več uspešno uveljavljati z ustrezno ugotovitveno tožbo, saj jo izgubi s trenutkom od katerega učinkuje vknjižba pridobitve lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja. Tožeča stranka kot zunajknjižni resnični lastnik lahko lastninsko pravico proti vknjiženemu lastniku torej nekdanjemu izvenzakonskemu partnerju S.Ž. uveljavlja tako, da od sodišča s tožbo zahteva, da ugotovi njen obstoj in hkrati zahteva, da se ta spor zaznamuje v zemljiški knjigi (1. oziroma 3. točka prvega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi). Njena lastninska pravica bi bila sicer vpisana, vendar pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Datum podpisa prodajne pogodbe pa ne uživa varstva, kot ga v predmetni zadevi prodajni pogodbi pripisuje sodišče prve stopnje. Torej, da že zgolj podpis prodajne pogodbe varuje pričakovano pravico lastnika iz le-te napram tretjim osebam. Pričakovana pravica kupca iz prodajne pogodbe učinkuje samo v relativnem razmerju do odsvojitelja.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - kvalificirano zastopanje - izredno pravno sredstvo - izločitev sodnika
1. Tožba za razveljavitev sodne poravnave je nedevolutivno pravno sredstvo, saj se vloži in o njej odloča isto sodišče, pred katerim je bila poravnava sklenjena, in v sestavi, ki je predvidena za odločanje o predmetu poravnave. Ker torej odloča isto (in ne nižje) sodišče, dejstvo, da je sodnik predhodno sodeloval v postopku sklenitve sodne poravnave, ne predstavlja izključitvenega razloga po 5. točki 70. člena ZPP.
2. V skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožba za razveljavitev sodne poravnave je izredno pravno sredstvo in je torej tudi zanjo predpisano obvezno odvetniško zastopanje.
kršitev temeljnih pravic delavcev - plačilo prispevkov za socialno varnost
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca v takem primeru že ogrožena in je vanjo tudi že poseženo.
Razlaga, ki jo ponuja pritožba v zvezi z (ne)prikrajšanjem pravic delavcev po ZPIZ ob izpostavljanju citirane odločbe US RS, pa ni pravilna, saj bi pomenila drugačno razlago prepovedane posledice, kot zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja, kot je bilo že predhodno obrazloženo in ki bi se odrazila v višini odmerjene pokojnine.
Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana zavestna opustitev plačila predpisanih prispevkov za 43 delavcev z enakim subjektivnim odnosom obdolženca v celotnem kritičnem obdobju, zaradi česar je tudi nerelevantno navajanje pritožbe, ko izpostavlja nezakrivljenost stanja, v katerem se je družba znašla in potrebe rednega poslovanja, zlasti določena poplačila obveznosti družbe do dobaviteljev, saj, kot je ugotovilo prvostopno sodišče, je šlo za neselektivno plačevanje določenih terjatev, opravljalo se je gotovinsko poslovanje, izvajala so se prednostna poplačila, zato nikakor ni mogoče pritrditi pritožbi, da je v konkretnem primeru šlo za takšne okoliščine, na katere obdolženec ne bi imel nobenega vpliva.
stroški postopka - povrnitev - načelo uspeha - (ne)sorazmerno majhen del
Po presoji sodišča druge stopnje uspeh v tem deležu (11,5%) ne predstavlja neznatnega uspeha v pravdi, ki bi upravičeval stroškovno odločitev, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse, za pravdo potrebne stroške. Ustrezno doseženemu uspehu pravdnih strank (tožeče 11,5% in tožene 88,5%) predstavlja pravilno pravno podlago za stroškovno presojo drugi odstavek 154. člena ZPP, po katerem se pravdni stroški priznajo vsaki stranki glede na delež njenega uspeha, po medsebojnem pobotanju pa razlika naloži v plačilo eni od strank.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni. Če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
V kolikor ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo dolžnikova insolventnost odpravljena, potem namena poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče doseči.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
notarski zapis – pogojna terjatev – zapadlost – izkazovanje zapadlosti – poenostavljen način izkazovanja zapadlosti – formalno pomanjkljiv predlog
Upniki v predlogu za izvršbo zahtevajo plačilo pogodbene kazni zaradi zamude dolžnika z izpolnitvijo nedenarne terjatve. Upravičenost upnikov do pogodbene kazni je torej vezana na zamudo dolžnika z izpolnitvijo obveznosti, kar terjatvi iz naslova pogodbene kazni daje naravo pogojne obveznosti, posledično pa to pomeni, da je zapadlost terjatve odvisna od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, vendar pa je treba nastop tega dejstva šele ustrezno izkazati.
Zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. S to določbo je namreč olajšano dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa, ki ni odvisna od poteka roka, vendar je poenostavljen način dokazovanja mogoče sprejeti le, če je bil dolžnik ob sestavi notarskega zapisa s tem načinom dokazovanja seznanjen oziroma nanj opozorjen.
Sodišče bi moralo upnika, če je menilo, da njegov predlog za izvršbo v smeri dokazovanja izvršljivosti terjatve po notarskem zapisu ni popoln, pozvati k dopolnitvi predloga, saj izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), formalno pomanjkljiv.
predlog za odpust obveznosti – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – nepošteno ravnanje dolžnika – zloraba – trditveno in dokazno breme
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sam ob podpisu pogodbe vedel, da dolžnik nima nobenega premoženja. V takem primeru upnik (banka) ne more biti žrtev dolžnikove zlorabe; nasprotno: upnik sam je ravnal neodgovorno in lahkomiselno.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – prepozen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Pritožnik je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse vložil po preteku zakonskega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
Dolžnost sestave letnega poročila je v skladu z 272. členom ZGD-1 na upravi. Ko ga uprava sestavi in ga predloži nadzornemu svetu, ga le-ta preveri (skupaj s predlogom za uporabo bilančnega dobička) in nato pripravi pisno poročilo za skupščino; če ga v tem poročilu potrdi, je letno poročilo sprejeto (drugi odstavek 282. člena ZGD-1). V takšnem primeru nima skupščina družbe v zvezi s sprejetjem letnega poročila nobenih pristojnosti, ampak se z njim (in s poročilom nadzornega sveta) le seznani. V njegovo vsebino torej ne more posegati. V obravnavanem primeru, ko izpodbijani skupščinski sklep ni predstavljal vsebinskega odločanja delničarjev, ampak je šlo zgolj za seznanitev z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2014 in s poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi letnega poročila, ni mogoče narediti zaključka, da so bila vprašanja, ki sta jih tožnici, kot delničarki, na seji skupščine zastavili upravi, potrebna za presojo pri odločanju o sprejetju tega sklepa.