odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik z dvema odločbama prekrškovnega organa pravnomočno obsojen za prekršek zoper javni red in mir iz drugega odstavka 6. člena ZJRM-1, ki vsebuje elemente nasilja. S tem pa so izpolnjene okoliščine za zadržek javnega reda iz druge alineje prvega odstavka 15. člena ZOro-1 in posledično izdajo odločbe o odvzemu orožja in orožne listine.
ZOro-1 člen 50, 51, 54, 56, 80, 80b. ZUP člen 188. ZUS-1 člen 2, 30, 30/1.
hramba orožja in streliva - inšpekcijski nadzor - pristojnost inšpektorja - civilno strelišče - strelišče strelske organizacije - varnostna cona - izhodiščna linija - inšpekcijski postopek - ogled - izjava stranke - načelo zaslišanja stranke - trditveno in dokazno breme
Na podlagi prvega odstavka 80. člena ZOro-1 je inšpektor pristojen preverjati ne le, ali določena pravna oseba opravlja dejavnost civilnega strelišča, ampak je pristojen tudi za nadzor dejavnosti strelišča iz tretjega odstavka 50. člena ZOro-1.
Tožeči stranki je bilo utemeljeno naloženo, da mora do pridobitve ustreznega dovoljenja po 51. členu ZOro-1 na strelišču prenehati z izvajanjem hrambe orožja in streliva. Ugotovljeno dejansko stanje namreč v zadostni meri utemeljuje zaključek, da se je na strelišču tožeče stranke in s strani tožeče stranke izvajala hramba orožja in streliva (druge osebe). Takšna hramba orožja in streliva sodi v dejavnost strelišča v smislu drugega odstavka 50. člena ZOro-1, ki jo pravna oseba - upravljavec strelišča v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZOro-1 lahko prične izvajati šele, ko dobi dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki pa ga tožeča stranka nima. V postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da se je na strelišču opravljala še druga dejavnost, ki sodi v dejavnost civilnega strelišča, ne le hramba orožja, in se tudi zato tožeča stranka ne more sklicevati na izjemo po tretjem odstavku 50. člena ZOro-1, ki velja za strelišče, ki ga uporabljajo zgolj člani strelske organizacije.
Niti iz določil ZOro-1 niti iz določil ZIN niti iz določil ZUP ne izhaja, da bi bila za odločitev pomembna le dejstva, ugotovljena z neposredno zaznavo inšpektorja ob ogledu.
Določilo tretjega odstavka 50. člena ZOro-1 v nobenem primeru ne izključuje uporabe določb 54. in 56. člena ZOro-1 in predpisov, ki urejajo red in varnost na strelišču, med slednje pa sodijo tudi določila 2. in 7. člena Pravilnika o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je ob ugotovitvi, da je na svojem strelišču opravljala dejavnost civilnega strelišča, tožeča stranka dolžna vzpostaviti predpisane pogoje za opravljanje takšne dejavnosti. Ni sicer dvoma, da tožeča stranka, če ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev, dejavnosti civilnega strelišča oziroma, konkretno, hrambe orožja in streliva ne sme izvajati. Vendar je ta cilj dosežen že z izrekom ukrepa prepovedi hrambe orožja in streliva. Tožeča stranka se nato lahko odloči, da bo pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje dejavnosti civilnega strelišča; izpolnitev za to predpisanih pogojev oziroma zahtev bo v tem primeru stvar postopka izdaje dovoljenja. Lahko pa se tudi odloči, da sporne dejavnosti ne bo več opravljala in s tem zadosti zahtevam zakona. Zato je tožena stranka ne more siliti, da za vnaprej vzpostavi pogoje za opravljanje dejavnosti civilnega strelišča. Kolikor pa tožena stranka meni, da mora tožeča stranka določene zahteve izpolnjevati v vsakem primeru, že glede na njeno siceršnjo društveno dejavnost, pa to ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu v izpodbijani in niti v drugostopenjski odločbi ni obrazloženo, tako da bi bilo odločitev sploh možno preizkusiti.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo dovoljenja za nabavo orožja - upravičen razlog za izdajo orožne listine - ogroženost osebne varnosti
Tisti, ki prosi za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja, mora v postopku dokazati, da ima za to upravičen razlog. Kot upravičen razlog se po že ustaljeni upravnosodni praksi šteje, da mora posameznik, ki uveljavlja tak razlog, izkazati obstoj konkretne ogroženosti.
strelišče - civilno strelišče - inšpekcijski nadzor - pristojnost Inšpektorata RS za notranje zadeve - začasna prepoved izvajanja streljanja
V zadevi je sporno, ali je strelišče tožeče stranke civilno strelišče in zato zanj veljajo vsa določila VI. poglavja ZOro-1, ali pa tožeča stranka strelišče uporablja zgolj za svoje člane. Tožena stranka je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin utemeljeno zaključila, da strelišče ni namenjeno zgolj članom društva. Za takšen zaključek tudi po mnenju sodišča ni potrebno, da bi inšpektor prav pri pregledu na strelišču naletel na osebo, ki ne bi bila član društva.
Neutemeljene so tožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)pristojnost inšpektorja. Iz prvega odstavka 80. člena ZOro-1 izhaja, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pri pravnih osebah in podjetnikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali dejavnostjo strelišča, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. V konkretnem primeru je šlo za inšpekcijski nadzor nad opravljanjem dejavnosti strelišča. Sicer pa bi bil tudi v primeru, da ne bi šlo za civilno strelišče, za nadzor dejavnosti strelišča iz tretjega odstavka 50. člena ZOro-1 prav tako pristojen inšpektor za notranje zadeve.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-3, 16, 16/2, 16/2-1, 16/2-4, 58.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti imetnika orožja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Odločitev o odvzemu orožne listine in orožja tožniku je bila sprejeta na podlagi ugotovljenih dejstev: - da je bila tožniku izrečena pravnomočna sodba, s katero je bil tožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, - da iz zaslišanja tožnikove žene izhaja, da je zapustila tožnika zaradi nasilja (fizičnega oziroma psihičnega), povzročenega pod vplivom alkohola, kar potrjuje izrečen ukrep prepovedi približevanja s strani pristojne policijske postaje, nato podaljšan s sklepom preiskovalnega sodnika, kot tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo - ter tožnikovo zatrjevanje v pritožbi (in tudi v tožbi), da je prenehal piti, kar nedvomno vodi v zaključek o tožnikovem zavedanju o prekomernem uživanju alkohola, zaradi česar ga je šteti za nezanesljivega zaradi storjenega kaznivega dejanja ter siceršnjega ravnanja oziroma okoliščin, v katerih živi in je zato podan razlog za odvzem orožnega lista in orožja po 58. členu ZOro.
odvzem orožja in orožne listine - vrnitev orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje, za katerega je bil tožnik pravnomočno obsojen, pomeni naklepno kaznivo dejanje. S tem pa so podane okoliščine, ki pomenijo, da tožnik ni zanesljiv v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 16. člena ZOro-1.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
Iz besedila 2. alinee 1. odstavka 15. člena ZOro-1 ne izhaja, da bi zakonodajalec kakorkoli razločeval elemente nasilja glede na fizično ali verbalno oziroma drugo nasilje, temveč je povsem jasno določil, da so zadržki javnega reda v vsakem primeru podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
odvzem orožne listine ter orožja - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pogoj zanesljivosti
Tožnik je bil s pravnomočnima odločbama kaznovan zaradi storitve prekrška po Zakonu o javnem redu in miru z elementi nasilja ter po Zakonu o orožju, ker je posedoval zračno orožje brez veljavne listine ter orožja ni shranjeval v skladu s 25. členom navedenega zakona. Takšne ugotovitve zadoščajo za zaključek, da obstajajo zadržki javnega reda iz 15. člena, kakor tudi, da tožnika ni mogoče šteti za zanesljivo osebo v smislu 16. člena ZOro-1.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-3, 16, 16/1, 16/2, 58, 58/1.
odvzem orožja in orožnega lista - pogoji za odvzem orožja in orožnega lista - zanesljivost imetnika orožja
Iz izpovedb zaslišanih prič izhaja, da ni mogoče s stopnjo zanesljivosti oziroma gotovosti zaključiti, da je pogoj zanesljivosti za izdajo dovoljenja za nabavo orožja in orožne listine pri tožniku izkazan.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičen razlog za izdajo dovoljenja - osebna varnost
Tožnik ni uspel dokazati, da je njegova osebna varnost ogrožena v tako veliki meri, da je orožje edino in hkrati najprimernejše sredstvo za varovanje pred konkretnimi nevarnostmi.
legalizacija orožja - pogoji za izdajo orožne listine - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Tožnik je bil pravnomočno obsojen za naklepni kaznivi dejanji, zaradi česar ni zanesljiv, saj ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke 2. odstavka 14. člena v zvezi s 1. alinejo 2. odstavka 16. člena Zakona o orožju.
Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je imel tožnik orožje spravljeno v predalčniku avtomobila, do katerega je nepooblaščeno prišel A.A. in ga uporabil za streljanje, je po oceni sodišča pravilna ugotovitev, da tožnik ni zanesljiv.
ZUP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZOro-1 člen 17, 17/1, 14, 14/2, 14/4, 17, 17/1, 14, 14/2, 14/4.
izpolnjevanje pogojev - upravičen razlog za izdajo dovoljenja - osebna varnost - dovoljenje za nabavo orožja
Upravičen razlog za izdajo orožja oziroma orožne listine ima posameznik, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje.
Ne glede na dejstvo, da je bila tožeča stranka pravnomočno obsojena v času veljavnosti prejšnjega ZOro, je bil upravni organ prve stopnje obveščen o pravnomočni obsodilni sodbi za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času veljavnosti ZOro-1, zato je pravilno upoštevaje prehodne in končne določbe ZOro-1 v zadevi uporabil zakonske določbe tega zakona. Zadržek javnega reda je podan, če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (1. alinea 1. odstavka 15. člena ZOro-1), zato izrednih pravnih sredstev vloženih v kazenski zadevi ni moč upoštevati.
Po besedni in pomenski razlagi 16. člena ZOro-1 je razvidno, da je zakonodajalec pojem zanesljivosti zaostril oziroma postrožil v 2. odstavku 16. člena ZOro-1, ker navaja, da "posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv če..." Zakonodajalec tako loči zanesljivost oziroma nezanesljivost na katero se lahko sklepa (1. odstavek) in na primer, ko posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv (2. odstavek 16. člena ZOro-1). Tako opredeljena zanesljivost oziroma nezanesljivost pa ne dopušča združevanja posameznih elementov oziroma sestavin iz 1. in 2. odstavka 16. člena ZOro-1, kot je to storil organ prve stopnje v izpodbijani odločbi.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 15, 15/1, 38, 38/1. ZUP člen 144, 144/2. URS člen 22. ZUS člen 59.
upravni postopek - skrajšani postopek - odvzem orožja
Če dejstvo obsoja pravnomočne obsodbe za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni sporno, potem upravni organ lahko v skladu z določilom 2. točke 1. odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku izvede skrajšani ugotovitveni postopek v zvezi z odvzemom orožja.