izločitev sodnika - predlog za izločitev višjih sodnikov - pristojnost predsednika senata - pomanjkanje pravnega interesa - pavšalne navedbe - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - zavrženje predloga
V zahtevah za izločitev, o katerih je odločalo višje sodišče, dolžnik, razen pavšalnega očitka o kršitvah določb postopka, ni navedel nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, s katerimi bi utemeljil svojo zahtevo za izločitev iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče je zato njegove zahteve za izločitev pravilno zavrglo kot nepopolne in nerazumljive.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena, ker v njej sploh ni bilo razlogov o odločilnih dejstvih, zato je bila podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pri opisani kršitvi ne gre za tako, ki bi jo lahko odpravilo sodišče druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo toženke zavrnilo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - meje pritožbenega preizkusa - novela ZPP - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče sme presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
obseg presoje v reviziji - kasatorično pooblastilo - neutemeljena pritožba
Vrhovno sodišče je uvodoma povzelo obrazložitev višjega sodišča glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila. Obrazložitev je vsebinska, ne pa formularna. Te obrazložitve pritožnik konkretizirano ne napada in je tako tudi ne izpodbije.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Medsebojna prepletenost dejanskih in pravnih vprašanj kaže, da vprašanje toženčeve ne/dobrovernosti ne pomeni samostojne pravne celote, ki bi je sodišče prve stopnje sploh še ne obravnavalo, ampak gre zaradi spregledanega toženčevega ugovora le za izostanek presoje enega od zatrjevanih vidikov spora (v dejanskem in pravnem pogledu). Dokončna meritorna odločitev sodišča druge stopnje zato ne bi pomenila posega v pravico do pravnega sredstva.
Vrhovno sodišče ne pritrjuje presoji pritožbenega sodišča o smotrnosti obravnave pred sodiščem prve stopnje, kateremu glede na veliko število izvedenih dokazov teh ne bi bilo treba ponovno izvajati, kar pa za pritožbeno obravnavo ne velja nujno. Pritožbeno sodišče namreč ni dolžno ponoviti vseh dokazov, ampak (le) tiste, za katere oceni, da so ustrezno predlagani, potrebni in primerni za odpravo kršitve zaradi prezrtja toženčevih navedb v zvezi z njegovo pridobitvijo lastninske pravice. Tako se pritožbena obravnava izkaže predvsem v dopolnitvi prvostopenjskega postopka.
izločitev sodnikov višjega sodišča - sklep o zavrženju zahteve za izločitev sodnika - pravica do pritožbe
Pritožnik navaja, da naj bi bil za odločanje o njegovi zahtevi za izločitev pristojen predsednik višjega sodišča in ne višja sodnica. Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji. Pritožbeni očitek je zato neutemeljen.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča je tehtna okoliščina, da so v postopku ostale povsem neobravnavane navedbe v zvezi s pobotnim ugovorom, ki ga sodišče prve stopnje ni presojalo, ker je te navedbe štelo za prepozne. Če bi pritožbeno sodišče sámo odločalo o pobotnem ugovoru, ki pomeni samostojno pravno celoto, bi bili stranki s tem prikrajšani za pravico do pritožbe. Pojasnilo pritožbenega sodišča, da sodbe v tem delu ne more sámo dopolniti, je zato pravilno. Drži sicer, kot navaja pritožnica, da bi bilo o pobotnem ugovoru treba odločati šele, če bi (tudi) pritožbeno sodišče spoznalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Ker pa bi – da bi prišlo do spoznanja o njegovi (ne)utemeljenosti – moralo ponovno oceniti že izvedene dokaze in po potrebi dopolniti dokazni postopek, bi dejansko prišlo do zavlečenja postopka, če bi nato kljub vsemu zaradi obravnave pobotnega ugovora moralo zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. V položaju, ko taka možnost obstaja in ko hkrati vrnitev zadeve v ponovno sojenje že na prvi pogled ne bi pomenila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bila tožba vložena 3. 10. 2017, razveljavitveni sklep pa izdan 6. 11. 2018, je razveljavitev izpodbijane sodbe smotrna.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - obrazložitev pritožbe - dokazni postopek
Pritožnica bi morala upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe nasprotne stranke in nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče tako zaradi pomanjkanja pritožbenih razlogov pravilnosti razveljavitvenega sklepa ni moglo preizkusiti. Vrhovno sodišče le dodaja, da ne bi moglo ugoditi pritožbi na način, kot to predlaga pritožnica in spremeniti razveljavitvenega sklepa tako, da bi pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče lahko v skladu s petim odstavkom 357.a člena v primeru, če pritožbi ugodi, le razveljavi sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.
ZMZPP člen 73, 73/2, 97, 98, 111. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah (1963) člen 49, 49-b. ZNP člen 5, 5/2. ZPP člen 408, 408/3.
priznanje tuje sodne odločbe - spor iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - izključna pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče otroka - sprememba stalnega prebivališča - soglasje staršev
Ker je imel mladoletni otrok ob rojstvu v soglasju staršev stalno prebivališče določeno v Sloveniji, predlagateljica stalnega prebivališča otroku ni mogla enostransko spremeniti s prijavo pred razvezo zakonsko zveze brez soglasja nasprotnega udeleženca, ki je selitvi otroka v Rusijo nasprotoval. Predlagateljica s tem, ko je samovoljno, brez pristanka nasprotnega udeleženca, odpeljala otroka v Rusijo, ni mogla vplivati na pravno priznano stalno prebivališče otroka, tako da bi nasprotnemu udeležencu onemogočila sklicevanje na izključno pristojnosti slovenskih sodišč.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo
Toženka pritožbo po 357. a členu ZPP očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.
izločitev sodnika - izločitev predsednika sodišča - izločitev predsednika višjega sodišča - sklep o zavrnitvi predloga - pravica do pritožbe - pravni pouk
Pravdne stranke imajo pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Sklep predsednika Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika višjega sodišča je prav takšen sklep.
izločitev višjega sodnika - izločitev sodnika Vrhovnega sodišča - izvršilni postopek - meritorna sodna odločba - posebna pritožba - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje zahteve za izločitev
Dolžnik ni poimenoval vseh višjih sodnikov, katerih izločitev je smiselno zahteval. V svojih vlogah je res poimenoval tudi druge sodnike, a ti v zadevi ne postopajo. Pravilen je tudi zaključek glede nepopolne zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, saj dolžnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, s katerimi bi njeno izločitev utemeljil. To pa v vsakem primeru enako velja tudi za poimenovane sodnike, saj le tehnično navajanje imen, ki naj se izločijo, ne zadošča. O pritožbenih razlogih je mogoče tudi sicer bolj ugibati, saj so težko (raz)berljivi in med seboj nepovezani ter brez jasnih pojasnil. S takimi razlogi dolžnik ne ponudi nobenih resnih, oprijemljivih okoliščin, ki bi lahko vzbudile upravičen dvom v sprejeto odločitev in nepristranskost razpravljajoče sodnice oziroma sodnikov.
Sedmi odstavek 72. člena ZPP sicer določa, da zoper sklep o zavrženju nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, a ga je treba sistemsko razumeti v pomenu 363. člena ZPP. Ker v zakonu ni določeno, da pritožbe v tem primeru ni, hkrati pa v izvršilnem postopku ni izdana posebna, meritorna končna odločba, je treba dolžniku omogočiti posebno pritožbo.
nepravdni postopek - sklep o ustavitvi postopka - pritožba - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe
Vrhovno sodišče je že v več zadevah (npr. Cp 13/2018 in Cp 29/2018) zavzelo stališče, da mora biti v nepravdnih postopkih to pravno sredstvo zagotovljeno v enaki meri kot v pravdnem postopku, vendar le, če gre za končni sklep. Končni sklepi so namreč v nepravdnih postopkih po svojem smislu v bistvenem enaki kot sodbe. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
Razveljavljeni sklep je bil namreč procesne narave. Zoper takšne sklepe, pa tudi kadar so izdani v pravdnem postopku, pritožba po 357.a členu ZPP ni dovoljena. Kadar gre namreč za procesni sklep, pritožbeno sodišče postopka ne vodi v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. do 362. člen ZPP) temveč po določbah, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. do 366.a člen ZPP). Zakon v primeru pritožbe zoper sklep ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo ter tudi ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi.
dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - novela ZPP-E - zavrženje pritožbe
Ker zakon pred uveljavitvijo novele ZPP-E posebnega pravnega sredstva zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ni predvideval, je pritožba tožnice nedovoljena.
dedovanje - ugotovitev vrednosti zapuščine - dovoljenost pritožbe - sklep o razveljavitvi sklepa o dedovanju - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - stroški strank s prihodom na sodišče
Pritožba po 357.a členu ZPP je dovoljeno pravno sredstvo tudi zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sklep o dedovanju in vrne zadevo sodišču prve stopnje.
(Popolna) izenačitev stroškov posameznih udeležencev ne more biti merilo za presojo utemeljenosti razveljavitve prvostopenjske odločitve, zlasti pa ti razlogi ne morejo pretehtati v primerjavi z zagotovitvijo učinkovitega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja z opravo naroka pred sodiščem druge stopnje in (takojšnjo) pravnomočno odločitvijo v zadevi. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje nekatere dokaze že izvedlo in "jih mora le še oceniti," v konkretnem primeru govori v prid obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Glede na to, da je že ugotovljen obseg zapuščine, pa ni videti razlogov, da bi zgolj njena cenitev (ugotovitev čiste zapuščine) in ugotovitev obračunske vrednosti (pri čemer gre za računsko operacijo) ob že ugotovljenih dednih deležih bistveno posegala v ustavno pravico strank do pravnega sredstva.
plačilo sodne takse - predlog za dopustitev revizije - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - višina sodne takse
Predlagateljica ob vložitvi predloga ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Ob ustrezni procesni skrbnosti, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, bi morala predložiti dokazila za dokazovanje vrednosti spornega predmeta že v predlogu za dopustitev revizije.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 73, 73/1, 363/3, 365. Sodni red člen 156, 159. ZIZ člen 15.
zahteva za izločitev sodnika - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - sklep o zavrženju vloge - pravica do pritožbe - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
ZPP člen 73, 73/4, 73/5, 339, 339/2-8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 23/2. ZNP člen 37.
izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pritožba - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker izjave sodnic vsebujejo tudi stališča glede utemeljenosti zahteve za izločitev, ki so vsebinsko enaka oziroma podobna razlogom, zaradi katerih je predsednik višjega sodišča zahtevo zavrnil, Vrhovno sodišče zaključuje, da so izjave višjih sodnic lahko vplivale na odločitev predsednika višjega sodišča in bi zato morale biti vročene pritožnikom v izjavo. Ker to v konkretnem primeru ni bilo storjeno, je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP.
pritožba - razlogi za pritožbo - nepravdni postopek
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).