CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00058875
ZPP člen 184, 357a. OZ člen 255-260. ZFPPIPP člen 270, 270/2.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izbrisna tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - osebni stečaj - prilagoditev tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Po prvem odstavku 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. To pomeni, da sprememba tožbe v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoča. Ob stališču, da je treba tožniku glede na drugi odstavek 270. člena ZFPPIPP ponovno omogočiti spremembo tožbe, je tako sodišče druge stopnje pravilno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženca s pritožbo želita doseči tudi preizkus pravilnosti tega stališča sodišča druge stopnje. To pa glede na domet pritožbe po 357a. členu ZPP ni mogoče.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe - obseg pritožbenega preizkusa
Tožnica v svoji pritožbi zoper razveljavitveni sklep ne graja napačne uporabe kasatoričnih namesto reformatoričnih pooblastil. Čim je tako, pritožba ne more biti utemeljena.
Pritožnica navaja, da je pritožbeno sodišče odločilo o delu pritožbe, o kateri je bilo že odločeno ter Vrhovno sodišče te odločitve v revizijskem postopku ni razveljavilo. Hkrati naj bi odločilo v škodo stranke, ki je prvotno odločitev pritožbenega sodišča (zgolj) v zanjo neugodnem delu uspešno spodbila z revizijo.
Razlogi, ki jih pritožnica navaja, so tako v luči pravnega sredstva iz 357. a člena ZPP neupoštevni.
izpodbijanje dednega dogovora - razveljavitev dednega dogovora - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe za razveljavitev sodne poravnave - procesni sklepi - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe - ničnost dednega dogovora - zavrnitev podrednega zahtevka - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Pritožba proti sklepu, s katerim je višje sodišče razveljavilo odločitev prvostopenjska sodišča o zavrženju tožbe za razveljavitev sodne poravnave zaradi zamude subjektivnega roka, ni dovoljena, ker je sklep sodišča prve stopnje procesne narave.
zapuščinski postopek - sklep o napotitvi na pravdo - razveljavitev sklepa - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - pritožba zoper sklep - zavrženje pritožbe
Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje ni dovoljena. Po prvem odstavku 357.a člena ZPP je namreč zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen procesni položaj, saj pritožbeno sodišče s sklepom (v I. točki izreka) ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, ampak je razveljavilo napotitveni sklep sodišča prve stopnje, zadeve tudi ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ampak je dokončno odločilo o zadevi. Ne gre torej za situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem še kaj odločiti.
ZArbit člen 4, 4/2, 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/2, 5/2-a. ZPP-77 člen 469. ZUKZ člen 99, 99-1.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - arbitrabilnost spora - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe - sestava arbitražnega senata - imenovanje arbitra - postopek pred arbitražo - zavrnitev pritožbe
Pomembno je, da Konvencija sama ne določa, kateri spori so arbitrabilni, in da a) točka drugega odstavka V. člena Konvencije glede tega vprašanja odkazuje na nacionalno pravo države izvršitve.
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da v okviru pridržka javnega reda ni mogoče uveljavljati vseh kršitev kogentnih določb domačega prava, ampak le tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve, ter da se mora pridržek javnega reda uporabiti samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba pripeljala do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne.
Tudi preizkus arbitražne odločbe z vidika njene obrazloženosti, kršitve procesnih določb in ravnanja članov arbitraže je omejen zgolj na kršitve javnega reda.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - neizvedba dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev pritožbe
Ker ni izključeno, da v ponovljenem postopku ne bo treba ugotavljati in se opredeljevati do vprašanj, ki pomenijo zaključeno pravno celoto ter izvajati dokazov, ni bilo pogojev za izvedbo pritožbene obravnave oziroma je bila odločitev pravilna. Če bo sodišče prve stopnje, po izvedbi predlaganih dokazov in njihovi skrbni oceni ugotovilo, da je bil opomin z vidika navedb kršitev in roka za njihovo odpravo ustrezen, bo moralo v okviru trditvene in dokazne podlage strank ugotoviti tudi dejstva, pomembna za presojo, ali je toženka res kršila najemno pogodbo in nato ponovno odločiti o zahtevku.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - krajevna pristojnost sodišča - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče se v tem pritožbenem postopku ne sme spuščati v presojo pravilnosti procesne presoje sodišča druge stopnje o krajevni pristojnosti, saj je pravno varstvo, kakršno uveljavlja tožena stranka v tem postopku, namenjeno zgolj presoji, ali bi sodišče druge stopnje moralo v celoti in dokončno odločiti o zadevi, da bi zadostilo izhodiščnemu kriteriju iz cit. zakonske določbe – to je zagotavljanju sojenja brez nepotrebnega odlašanja. To v tem postopku ni mogoče. Ko je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodilo nepristojno prvostopno sodišče, je moralo nujno in samo na en način odpraviti to procesno kršitev in sicer z vrnitvijo zadeve v novo odločanje. V nasprotnem primeru bi lahko ohranilo oziroma povzročilo očitano kršitev procesnih pravil o pristojnosti sodišč.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Višje sodišče se je po ugotovljeni kršitvi postopka (nepravilna vročitev tožbe tožencu v odgovor) odločilo, da je ne bo samo odpravljalo, temveč je zamudno sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Za svojo odločitev je navedlo tudi razloge, s katerimi pa se pritožnica sploh ne ukvarja, temveč pritožbeno možnost iz 357.a člena ZPP uporabi le kot sredstvo, prek katerega skuša polimizirati s pravilnostjo ugotovljene kršitve postopka, kar presega domet tega pritožbenega postopka.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prekoračitev tožbenega zahtevka v postopku pred sodiščem prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Zgolj ugotovitev sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni substancirano pojasnilo, da je prisodilo nekaj manj, kot sta tožnika zahtevala, in ne nekaj drugega, ne predstavlja obširnega in samostojnega sklopa dejstev in pravnih vprašanj, ki bi pred sodiščem druge stopnje, če bi le to izvedlo pritožbeno obravnavo, bolj podaljšalo postopek, kot pa ga bi podaljšala vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje v novo sojenje. Prav tako samostojna in morebitna dokončna odločitev sodišča druge stopnje ne predstavlja neekonomične potrate človeških in finančnih virov.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - skupno premoženje zakoncev - skupni dolg zakoncev - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Res je, da pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Zlasti kadar pravega sojenja na prvi stopnji ni bilo, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh instancah sojenja.
Prav za takšen primer pa gre v obravnavani zadevi. Zaradi napačne odločitve, da tožničin zahtevek ni utemeljen zaradi neizkazanosti vzajemnosti kot pogoja za pridobitev lastninske pravice tujcev v Republiki Sloveniji, sodišče prve stopnje zgoraj navedenih ugovorov, da sporna nepremičnina ni bila pridobljena z delom in da gre za skupen dolg, ni obravnavalo.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - vložitev kazenske ovadbe - kazenska ovadba zoper sodnika - zavrnitev zahteve - zavrnitev pritožbe
Samo dejstvo ovadbe, vložene v zadevi, ki ni povezana s sporno in ki ne more izkazovati kazenske odgovornosti ovadenega, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana sodnikova nevtralnost, drugačna razlaga pa bi omogočala celo izigravanje tega instituta.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče ne more ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o obstoju procesne kršitve, o nepravilni uporabi materialnega prava ali o nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, pravilno. Presodi lahko le, ali bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V postopkih v pravdah zaradi motenja posesti sodišče prve stopnje odloči s sklepom, pooblastila pritožbenega sodišča pa so urejena v 365. členu ZPP. Ker torej ne gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe (pogoj iz prvega odstavka 357.a člena ZPP) in ne za kršitev pooblastil pritožbenega sodišča, na katere pritožbo zamejuje drugi odstavek 357.a člena ZPP, je na dlani, da se pritožba tožene stranke ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in torej ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - objektivna nepristranskost - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - pravica do izjave v postopku - ugoditev predlogu
Predsednik višjega sodišča se v primerih, ko oceni, da je to potrebno zaradi varovanja neodvisnosti sodstva, lahko v okviru izvajanja sodne uprave v medijih kritično odzove na ravnanja strank in njihovih pooblaščencev. Vendar mora pri tem upoštevati, da bolj, ko je njegov odziv usmerjen v ravnanje strank in njihovih pooblaščencev v konkretnem postopku, pa čeprav se izrecno ogradi od vsebinske presoje, bolj je lahko v javnosti vzbujen dvom o videzu nepristranskosti. Predsedniku Vrhovnega sodišča je mogoče pritrditi, da okoliščine, ki jih je v predlogu navedla toženka, ne porajajo nobenega dvoma o subjektivni nepristranskosti odločanja predsednika Višjega sodišča v Ljubljani o izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vendar, kot je zapisalo Ustavno sodišče v zadevi Up-879/14, tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika višjega sodišča pri odločanju o predlaganih izločitvah, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča v objektivnem pomenu. Pomembno je namreč, ali konkreten odziv predsednika sodišča v medijih lahko v javnosti vzbudi dvom o videzu nepristranskosti sojenja, če kasneje v konkretni zadevi predsednik odloča tudi o predlaganih izločitvah. Vrhovno sodišče zaradi opisane vsebine odziva predsednika Antona Panjana, drugače kot predsednik Vrhovnega sodišča ocenjuje, da gre za objektivno okoliščino, ki v javnosti lahko vzbuja dvom o videzu nepristranskega odločanja. Zato je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP sklep spremenilo tako, da se predsednika višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana izloči iz odločanja o izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
V razveljavljenem delu prvostopne odločitve gre za samostojen in obsežen sklop dejstev (trditev prvega tožnika), ki nikoli do sedaj niso bila dokazno presojena, oziroma jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Vendar pa glede na strogo zahtevo za sojenje pred sodiščem druge stopnje iz drugega odstavka 355. člena ZPP ta okoliščina še ne omogoča izjemne uporabe prvega odstavka istega člena z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve temu sodišču v novo sojenje. Postopek namreč traja že več kot štirinajst let, kar vsekakor pomeni hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Uporaba prvega odstavka iz navedenega razloga bi izvotlila pomen določbe iz drugega odstavka istega člena. Kljub temu pa v spornem primeru pretehta v izpodbijanem sklepu prav tako ugotovljena okoliščina, da je bila sodba sodišča prve stopnje III P 2345/2007 z dne 6. 2. 2019 glede prvega toženca in druge toženke s sklepom sodišča druge stopnje I Cp 1758/2019 z dne 12. 2.2020 razveljavljena v III. točki izreka in v celoti v V. točki izreka ter da je bila zadeva v takrat razveljavljenem obsegu že vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, kar glede na podatke spisa pomeni, da se ta pravdni postopek že tako ali tako nadaljuje oziroma teče pred sodiščem prve stopnje. Vrnitev zadeve tudi glede tu še spornega dela v sojenje pred sodišče prve stopnje tako dodatno ne podaljšuje postopka. Izpodbijana odločitev zato ne krši določbe drugega odstavka 355. člena ZPP, temveč omogoča časovno skladno obravnavanje zadeve v vseh še razveljavljenih delih pred sodiščem prve stopnje.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Zakonski možnosti za odpravo pravne kršitve sta dve: odprava po sodišču druge stopnje ali razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje, da samo odpravi ugotovljene nepravilnosti. Višje sodišče se je v tej zadevi odločilo za drugo možnost in pri tem pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi stran.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - izvedba dokaznega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - strogi test sorazmernosti - pravica do pritožbe - regresni zahtevek - zavarovalni pogoji - načelo ekonomičnosti
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb preizkus pravilnosti določitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.
ZPP člen 339, 339/2-8, 347, 347/1, 347/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 357.a. ZNP-1 člen 42.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugotovitev (dopolnitev) dejanskega stanja na drugi stopnji
Vrhovno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje.
Ni prepričljivih razlogov, zakaj pritožbeno sodišče procesne kršitve (kršena pravica izjave udeleženca po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ne bi moglo sámo odpraviti tako, da bi se z udeležencem najprej pogovorilo o pravni pomoči v postopku, nato pa dopolnilo manjkajoče procesno gradivo, udeleženčev pooblaščenec oziroma zastopnik pa bi se o celotnem procesnem gradivu izrekla pred pritožbenim sodiščem. S tem ne bo poseženo v bistvo poštenega sojenja niti ne bo kršeno načelo instančnosti. Ob upoštevanju dejstva, da je sodišče prve stopnje opravilo dva naroka, na katerih je bil prisoten in je na njih sodeloval udeleženec, in izvedlo dokazni postopek, ne bo šlo za položaj, ko bo sodišče druge stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki v dejanskem ali pravnem pogledu pomenijo samostojno celoto.
Navodila pritožbenega sodišča tudi ne nakazujejo, da bi šlo za pretirano obsežen postopek, ki bi bil časovno in stroškovno tako zamuden, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o postavitvi pod skrbništvo dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem.
nepravdni postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
ZPP v prvem odstavku 357.a člena določa, da je pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje mogoče izpodbijati le iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Predlagatelj v pritožbi navaja le, da je razveljavitev vsebinsko napačna, saj meni, da bi moralo sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti. Kot je bilo obrazloženo pa pritožbe po 357.a členu ZPP sploh ni mogoče vložiti iz vsebinskih razlogov. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 2. točke 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.