ZPP člen 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/5. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 25.
pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - ugoditev pritožbi - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje
Res je, da pomeni odločanje o pasivi podržavljenega premoženja relativno samostojen sklop dejstev, o katerih sodišče prve stopnje doslej še ni odločalo. Toda v konkretnem primeru je ta poseg stvarno utemeljen in uravnotežen z očitnim posegom v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Postopek namreč traja več kot trideset let. Pri tem je treba upoštevati, da gre za postopek denacionalizacije, namenjen popravi povojnih krivic, ki so bile predlagateljevim pravnim prednikom storjene s poseganjem države v lastninskopravna razmerja. Nesorazmerno dolgo trajanje denacionalizacijskega postopka le še podaljšuje protipravno stanje in posega v pravico do zasebne lastnine predlagateljev. Dokončno odločanje sodišča druge stopnje ne bo podaljšalo postopka, ampak prav nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00076141
ZPP člen 365, 365-2. ZIZ člen 42a, 42a/1, 42c. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6, 6/1.
pristojnost sodišča - evropski nalog za izvršbo - stroški ugovornega postopka - stranska terjatev - sklep o nepristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost sodišča, ki odloča o glavni stvari - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev pritožbe
O predlogu za izdajo potrdila o izvršljivosti sodnih odločb odločajo sodišča prve stopnje, medtem ko so sodišča druge stopnje izvzeta.
Vrhovno sodišče se strinja s stališčem višjega sodišča, da je z dikcijo 42.a člena ZIZ zajeta le glavna terjatev, čeprav tega zakonodajalec ni posebej poudaril. V tej zadevi je bil glavni predmet odločanja upnikov ugovor zoper odpust obveznosti, odločitev o stroških ugovornega postopka pa je bila (po)stranska, odvisno od njihovega (ne)uspeha.
Dejstvo, da je višje sodišče glede na drugačno odločitev o glavnem zahtevku in njihovo akcesorno naravo prvič odločilo, da je dolžnik upravičen do povrnitve svojih stroškov ugovornega postopka in jih odmerilo, ni bistveno. Za pristojnost sodišča je odločilno, katero sodišče je bilo pristojno na prvi stopnji za odločanje o upnikovem ugovoru zoper odpust obveznosti (čeprav se ne potrjuje izvršljivosti odločitve v tem delu) in ne, katero sodišče je odločilo o dolžnikovih ugovornih stroških (čeprav se predlaga potrditev izvršljivosti te odločitve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00066660
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b, 45/1-e, 45/3, 52, 66, 66/1, 75, 75/1-b, 75/1-c. ZMZPP člen 108, 108/3, 109, 109/4, 109/5. ZPP člen 324, 324/5.
Za zavrnitev priznanja avstrijske zamudne sodbe niso izpolnjeni pogoji iz točk a), b) in e) prvega odstavka 45. člena Uredbe. Ni šlo za spor v zvezi z zavarovanjem, potrošniški spor ali spor iz individualne pogodbe o zaposlitvi, toženec pa bi bil zavarovalec, zavarovanec, upravičenec iz zavarovanja, oškodovanec, potrošnik ali delavec, niti ni bila sodna odločba v državi izvora izdana v nasprotju z določilom o izključni pristojnosti. Drugih pristojnosti sodišča izvora ni dovoljeno preverjati.
Nasprotovanja javnemu redu kot razlog za zavrnitev priznanja iz a točke prvega odstavka 45. člena Uredbe ni mogoče utemeljevati z razlogi, ki zapolnjujejo dejanski stan specialnih (posebnih) odklonitvenih razlogov iz nadaljnjih točk prvega odstavka tega določila. Za uveljavitev pridržka javnega reda kot razlog za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe morebitna nedoločenost in neizvršljivost izreka tuje sodbe ne zadošča. Taka pomanjkljivost sodbe bo lahko ovira za njeno izvršitev, ker ne bo izpolnjevala zahtev iz 21. člena ZIZ.
Za zavrnitev priznanja iz b točke prvega odstavka 45. člena Uredbe mora biti izpolnjenih več predpostavk, tj. 1) da je bila sodba izdana v odsotnosti toženca, torej da se toženec ni spustil v postopek; 2) da je razlog za to v dejstvu, da mu začetno pisanje v postopku ni bilo vročeno oziroma ni bilo vročeno na ustrezen način; in 3) da tega ni mogel uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Očitno je, da zadnje navedeni pogoj ni izpolnjen. Začetno kršitev načela kontradiktornosti in pravice do obrambe zaradi opustitve (pravilne) vročitve začetnega pisanja v postopku (tudi če bi bila res storjena, kot trdita nasprotna udeleženca) je namreč mogoče odpraviti v kasnejši fazi z vložitvijo pravnega sredstva, s katerim lahko toženec brani svoje pravice tako, kot bi jih v postopku pred izdajo sodbe.
Ugovor ni devolutivno pravno sredstvo, zato o njem lahko odloča oziroma v senatu, ki o njem odloča, lahko sodeluje sodnik, ki je sklep izdal, pravilnost izdanega sklepa pa se nato preizkuša v pritožbenem postopku pred drugim, instančno višjim sodiščem, v tem postopku pa sodnik, ki je sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, ne sme opravljati sodniške funkcije (5. točka 70. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00066823
ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5. OZ člen 239, 246.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - obrazloženost odločbe drugostopenjskega sodišča možnost obravnavanja pred sodiščem
Tožnik pravilno opozarja, da pritožbeno sodišče odločitve o tem, zakaj ni moglo odločiti samo, ni prepričljivo obrazložilo. Navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe o pogodbeni odškodninski odgovornosti namesto določb o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, ne zadošča. Po 246. členu OZ se namreč za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, smiselno uporabljajo določbe OZ o povrnitvi nepogodbene škode. Zato bi sodišče druge stopnje moralo utemeljiti, kateri ugovori toženke se nanašajo na tiste predpostavke odškodninske obveznosti, ki se pri pogodbenih tako razlikujejo od nepogodbenih, da pomembnih dejstev v zvezi s tem sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Tudi ugotovitev sodišča druge stopnje o obstoju kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pri razlogih o odmeri pravične odškodnine sama po sebi ne zadošča za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje. Tožnik pravilno opozarja, da je iz tožbenega zahtevka razvidno, kolikšno odškodnino je zahteval za posamezno obliko škode. Ker je sodišče zahtevku v celoti ugodilo, je razvidno tudi, koliko mu je sodišče prve stopnje prisodilo. Sodišče druge stopnje pa ni utemeljilo, zakaj dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ne zadoščajo za materialnopravni preizkus pravilnosti odločitve, da je za ugotovljeni obseg strahu in duševnih bolečin za zmanjšanje življenjske aktivnosti utemeljena prisoja denarne odškodnine in pravičnosti odmerjene odškodnine.
ZPP člen 3, 3/3, 37, 306, 306/4. ZSPDSLS-1 člen 5, 6, 7, 8, 9, 24, 25, 25/2, 26, 26/2, 27, 49, 49/2. Statut Mestne občine Ljubljana (uradno prečiščeno besedilo) (2021) člen 51, 51-9.
sodna poravnava - odpoved pravici - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - prodajna pogodba - kogentni pravni predpis - zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati - nedovoljena razpolaganja strank - exceptio illegalis - zavrnitev pritožbe
V predloženem osnutku sodne poravnave gre po vsebini za razpolaganje tožnice (samoupravne lokalne skupnosti) z njenim premoženjem, zato tožnico pri tem zavezujejo kogentne določbe ZSPDSLS-1. Te določbe imajo svoj smisel v tem, da gre pri razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za politično odločitev, ki mora biti sprejeta na demokratičen način, v skladu z vsemi varovalkami, ki so del zapletenega sistema zavor in ravnotežij – in katerega cilj je preprečevanje zlorab oblasti.
Ob oceni, da pri tožničinem razpolaganju niso bile spoštovane kogentne določbe ZSPDSLS-1, je pravilna odločitev, da se sodna poravnava ne dovoli.
ZPP člen 357a, 357a/1. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - vrnitev otroka - drugostopenjski razveljavitveni sklep - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
V postopku vrnitve otroka po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok pritožba po 357.a členu ZPP ni predvidena in zato ni dovoljena.
ZPP člen 165, 165/2, 286, 337. ZMZPP člen 94, 94/1, 95, 95/1, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 110, 111. ZIZ člen 13, 13/1. URS člen 2. ZNP-1 člen 34, 40/1, 40/3, 42.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - Srbija - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - pritožba zoper sklep o ugovoru - formalne predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost tuje sodne odločbe - prepoved pritožbenih novot - objektivna novota - razveljavitev sodne odločbe - ugoditev pritožbi
Glede na posebno naravo delibacijskega postopka bi bila prepoved objektivne novote neustrezna. Namen takšnega postopka ni v rešitvi spora med strankama z različnimi interesi, temveč v priznanju učinkov tuji odločbi z njenim prenosom v domači pravni red. Postopek je eden od izrazov načela suverenosti, saj državi omogoča, da izvaja sodno oblast na svojem ozemlju. Z vidika namena delibacijskega postopka bi bilo nevzdržno, da bi se kot pravno veljavna priznala nepravnomočna, celo neobstoječa tuja sodna odločba. Neobstoječe sodne odločbe že po naravi stvari ni mogoče priznati.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - motenje posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožba se zavrže.
Prvi odstavek 357. a člena ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje - in ne vključuje tudi primerov, kakršen je obravnavani (motenje posesti).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - procesno dejansko stanje - kršitev pravil o vročanju - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - zavrnitev pritožbe
Dilema, s katero se je moralo tu soočiti Vrhovno sodišče, je, ali je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ali pa zgolj dvomi, da je bila vročitev pravilno opravljena.
Če bi veljalo slednje, potem zadeva na pritožbeni stopnji sploh še ne bi bila zrela za odločitev o pritožbi, marveč bi bilo treba opraviti postopek po drugem odstavku 345. člena ZPP oziroma izpeljati dokazni postopek o spornih procesnih dejstvih. Tedaj bi se Vrhovnemu sodišču zastavilo vprašanje, na katerega doslej še ni odgovorilo: ali je namreč uporaba kasatoričnega pooblastila v takšnem primeru zajeta s pritožbenimi razlogi po 357a. členu ZPP.
Ob ugotovitvi, da vročitev tožbe ni bila pravilna, je na dlani, da je postopek šele na začetku in torej spada pred sodišče prve stopnje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - obseg pritožbenega preizkusa - nedovoljeni pritožbeni razlogi - vsebinski preizkus - zavrnitev pritožbe
V konkretnem primeru pritožnica ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za samo razveljavitev prvostopenjskega sklepa, temveč se izključno ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve, kar ob povedanem ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga. Z obširnimi navedbami, da sodišče druge stopnje sodišču prve stopnje neutemeljeno očita pomanjkljivosti pri materialno procesnem vodstvu v korist dediča, očita, da prvostopenjski sklep ne bi smel biti razveljavljen, ker po njenem mnenju predstavlja vsebinsko pravilno odločitev sodišča prve stopnje. Ker ti očitki ne predstavljajo dovoljenih pritožbenih razlogov zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
ZPP člen 355, 355/1, 357a, 357a/2. DZ člen 138, 138/4.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - pooblastila pritožbenega sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Odločitev ni ustrezno obrazložena, zato je mogoče pritrditi pritožniku, da je razlog za razveljavitev v resnici nestrinjanje višjega sodišča z materialnopravno presojo, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga pa odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče razveljaviti.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - tožba za ugotovitev ničnosti - izpodbijanje veljavnosti oporoke - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - odločitev o podrednem tožbenem zahtevku - kršitev pravice do pritožbe - zavrnitev pritožbe
Čeprav pritožnici delno utemeljeno očitata sodišču druge stopnje neuporabo reformatoričnih pooblastil iz 355. člena ZPP, Vrhovno sodišče sodi, da z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa zgolj v delu, kolikor se nanaša na II. točko izreka sodbe prve stopnje, ne bi doseglo namena, zaradi katerega je pravno sredstvo iz 357.a člena ZPP predvideno, ampak bi se dosegel celo nasproten rezultat, kot pa ga to pravno sredstvo zasleduje. Z vrnitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, da samo odloči o zahtevku za ugotovitev ničnosti oporoke, o zadevi ne bi bilo dokončno rešeno, ob še odprti odločitvi o podrejenem zahtevku za izpodbijanje oporoke in siceršnji razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje glede veljavnosti drugih pravnih poslov pa bi se postopek še podaljšal in s tem tudi po nepotrebnem poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZPP člen 8, 347, 347/1, 347/2, 355, 355/1, 357a, 357a/5.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - celovita presoja izvedenih dokazov - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je potrebno takrat, ko bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico do pravnega sredstva, na primer če bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče se ne strinja, da sodišče druge stopnje ugotovljenih kršitev ne more odpraviti sámo. Zgolj ugotovitev, da je sodišče prve stopnje kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP, ker ni opravilo celovite in ustrezne dokazne ocene v zvezi s pravočasnostjo vložitve motenjske tožbe, ne narekuje razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem že opravilo dokazni postopek (zaslišalo priče in vpogledalo v listinsko dokumentacijo), dopolnjevanje dokaznega postopka in/ali dokazne ocene ne bi pomenila ugotavljanja samostojnega sklopa dejstev in pravnih vprašanj.
ZPP člen 351, 351/1, 354, 354/2, 355, 355/2, 357a. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dolgotrajnost postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
V konkretnem primeru postopek traja že več kot 16 let, kar vsekakor pomeni zelo hudo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izkazana je zato kršitev drugega odstavka 354. člena in drugega odstavka 355. člena ZPP, ki sodišču druge stopnje kategorično prepoveduje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - preklic darila - prekluzivni rok za vložitev tožbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - zavrnitev pritožbe
Nosilni razlog za uporabo kasatoričnega pooblastila je, da zgolj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno pisanje sodbe, pravica strank do sojenja v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) ne bo trpela, po drugi strani pa bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravico do pravnega sredstva, saj bi bil celotne sklop dejanskih ugotovitev plod postopka na zgolj eni stopnji sojenja.
Tožniki so t. i. navadni sosporniki. V takem primeru je treba sodno takso za predlog za dopustitev revizije odmeriti vsakemu tožniku posebej, in sicer glede na vrednost njegovega zahtevka.
Po drugem odstavku 41. člena ZPP se ne določi le stvarna pristojnost, ampak tudi vrednost spornega predmeta, ki je relevantna za odmero sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00062353
Uredba Sveta (ES) št. 1215/1999 z dne 10. junija 1999 o spremembi Uredbe št. 19/65/EGS o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj člen 45, 45/1, 45/1-a. ZMZPP člen 96, 100.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje odločbe hrvaškega sodišča - procesni javni red - pravica do sodelovanja v postopku - zavrnitev pritožbe
V nasprotju s trditvami nasprotnega udeleženca je bila glavna obravnava pred tujim sodiščem opravljena, zato ni bilo namreč kršeno niti določilo 96. člena ZMZPP, po katerem se priznanje tuje sodne odločbe zavrne, če nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku ni mogel sodelovati, niti ni bil kršen (procesni) javni red.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - rok za vložitev pritožbe - vloga poslana nepristojnemu sodišču - očitna pomota odvetnika - neskrbnost odvetnika - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Vložitev vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 36, 37, 44, 46. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/2. ZIZ člen 42b, 42b/3.
Od 10. 1. 2015 dalje velja Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta (v nadaljevanju Bruseljska uredba Ia), ki pa v drugem odstavku predhodne določbe 66. člena določa, da se za sodne odločbe, izdane v sodnih postopkih, ki so bili začeti pred 10. januarjem 2015, še naprej uporablja Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 (v nadaljevanju Bruseljska uredba I). V obravnavanem primeru je treba za presojo pristojnosti uporabiti 42.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in Bruseljsko uredbo I, saj se je pravdni postopek, v katerem je bila izdana Tuja sodna odločba, začel z vložitvijo tožbe dne 5. 12. 2013, ko je bila Republika Hrvaška že polnopravna članica Evropske unije.