pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - vročitev tožbe - dvom v pravilnost vročitve - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dopolnitev dokaznega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Pritožbeno sodišče je razveljavilo zamudno sodbo, ker je toženec s trditvami in predlaganimi dokazi, vzbudil dvom v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da mu je bila tožba pravilno vročena. Vrhovno sodišče sodi, da bi dokazni postopek za ugotovitev relevantnega procesnega dejstva vročitve lahko izpeljalo sodišče druge stopnje samo, na podlagi tega presodilo obstoj zatrjevane kršitve in nato odločilo v skladu s procesnimi pooblastili v zakonu.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - dobrovernost - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče v tej fazi postopka ne more in ne sme presojati, ali je materialnopravno stališče višjega sodišča, ki je osvetlilo vprašanje dobrovernosti toženca v povezavi s trenutkom vročitve tožbe, pravilno ali ne, kot tudi ne, ali višje sodišče v zvezi s tem utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do tožnikovega osebnostnega deficita in njegovih sposobnosti poskrbeti za svoje pravice in koristi. Gre za samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje, zato se višje sodišče o njej ni moglo izreči prvo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožbena obravnava - ugoditev pritožbi
Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v kritičnost te ocene, bi te dokaze samo lahko ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, ter odločilo v zadevi.
ZPP člen 37, 37-1. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 7, 7/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje predloga - zavrnitev predloga - procesne kršitve - zavrnitev pritožbe
Stranka ima pravico do procesnih dejanj, med katere spada tudi predlog za izdajo dopolnilnega sklepa le, če bi ji to prineslo konkretno in neposredno pravno korist.
Okoliščina, da so predlagatelji izpodbijali tudi v celoti odločitev vsebovano v navedeni točki, torej tudi glede dela, v katerem so uspeli, ni terjala zavrženja pritožbe.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev pritožbe
Rdeča nit pritožbenih navedb je, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo kasatorična pooblastila namesto reformatoričnih zato, ker je izhajalo iz napačne predpostavke, da je prvostopenjsko sodišče kršilo procesna pravila in ker naj bi tiste procesne kršitve, povezane z ugotavljanjem pravno odločilnih dejstev, nakazovale na dejanske zaključke, ki jih tožnica vnaprej zavrača. Njeni očitki o zmotnosti razveljavitve prvostopenjske sodbe, ki jo sama ocenjuje za pravilno, ne vsebujejo razlogov, ki bi utemeljevali zavrnitev kasatoričnih pooblastil, ki jih drugostopenjskemu sodišču daje 357.a člen ZPP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - zavrnitev pritožbe
Ko odloča o pritožbi stranke zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, je po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku Vrhovno sodišče omejeno na preizkus, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo kasatorično pooblastilo. To pomeni, da ne sme preizkušati pravilnosti zaključka sodišča druge stopnje, da je (bila) pritožba stranke zoper odločitev prvostopenjskega sodišča utemeljena. Zaradi te omejitve mora kot neizpodbitno vzeti, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napako, storjeno na prvi stopnji sojenja in sme in mora presoditi le, ali so glede na ugotovljeno napako obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ali bi moralo drugostopenjsko sodišče napako odpraviti samo
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Tožnica z navedbami, da toženec ni zahteval odmere, ki jo je v razveljavitvenem sklepu odredilo sodišče druge stopnje (torej odmere stavbišč na parc. št. 2067/1 in 2062/1 k. o. ..., na katerih delno stojita toženčeva objekta), prikrito meri na procesno kršitev sodišča druge stopnje.
Ker gre za neupošteven pritožbeni razlog, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - sklep o razdružitvi postopka - sklep o stvarni nepristojnosti - procesni sklepi - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo procesna sklepa sodišča prve stopnje, ki nimata narave sodbe, se pritožba ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP. Nedovoljeno pritožbo je zato Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ne utemeljuje nobenega od razlogov iz drugega odstavka 357. a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/4. SZ-1 člen 111, 111/2.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - tožba na izpraznitev stanovanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče sodi, da glede na popolnoma drug(ačn)o materialnopravno naziranje v razveljavitvenem sklepu, ki je v ospredje postavilo režim skupnega premoženja, pritožbeno sodišče res ni smelo prvič odločati, sicer bi trpela ustavna pravica do pravnega sredstva. Gre namreč za vprašanje, ki pomeni pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu še ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje, saj jo je slednje povsem zanemarilo. Zato je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje.
ZPP člen 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/5. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 25.
pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - ugoditev pritožbi - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje
Res je, da pomeni odločanje o pasivi podržavljenega premoženja relativno samostojen sklop dejstev, o katerih sodišče prve stopnje doslej še ni odločalo. Toda v konkretnem primeru je ta poseg stvarno utemeljen in uravnotežen z očitnim posegom v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Postopek namreč traja več kot trideset let. Pri tem je treba upoštevati, da gre za postopek denacionalizacije, namenjen popravi povojnih krivic, ki so bile predlagateljevim pravnim prednikom storjene s poseganjem države v lastninskopravna razmerja. Nesorazmerno dolgo trajanje denacionalizacijskega postopka le še podaljšuje protipravno stanje in posega v pravico do zasebne lastnine predlagateljev. Dokončno odločanje sodišča druge stopnje ne bo podaljšalo postopka, ampak prav nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00076141
ZPP člen 365, 365-2. ZIZ člen 42a, 42a/1, 42c. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6, 6/1.
pristojnost sodišča - evropski nalog za izvršbo - stroški ugovornega postopka - stranska terjatev - sklep o nepristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost sodišča, ki odloča o glavni stvari - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev pritožbe
O predlogu za izdajo potrdila o izvršljivosti sodnih odločb odločajo sodišča prve stopnje, medtem ko so sodišča druge stopnje izvzeta.
Vrhovno sodišče se strinja s stališčem višjega sodišča, da je z dikcijo 42.a člena ZIZ zajeta le glavna terjatev, čeprav tega zakonodajalec ni posebej poudaril. V tej zadevi je bil glavni predmet odločanja upnikov ugovor zoper odpust obveznosti, odločitev o stroških ugovornega postopka pa je bila (po)stranska, odvisno od njihovega (ne)uspeha.
Dejstvo, da je višje sodišče glede na drugačno odločitev o glavnem zahtevku in njihovo akcesorno naravo prvič odločilo, da je dolžnik upravičen do povrnitve svojih stroškov ugovornega postopka in jih odmerilo, ni bistveno. Za pristojnost sodišča je odločilno, katero sodišče je bilo pristojno na prvi stopnji za odločanje o upnikovem ugovoru zoper odpust obveznosti (čeprav se ne potrjuje izvršljivosti odločitve v tem delu) in ne, katero sodišče je odločilo o dolžnikovih ugovornih stroških (čeprav se predlaga potrditev izvršljivosti te odločitve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00066660
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b, 45/1-e, 45/3, 52, 66, 66/1, 75, 75/1-b, 75/1-c. ZMZPP člen 108, 108/3, 109, 109/4, 109/5. ZPP člen 324, 324/5.
Za zavrnitev priznanja avstrijske zamudne sodbe niso izpolnjeni pogoji iz točk a), b) in e) prvega odstavka 45. člena Uredbe. Ni šlo za spor v zvezi z zavarovanjem, potrošniški spor ali spor iz individualne pogodbe o zaposlitvi, toženec pa bi bil zavarovalec, zavarovanec, upravičenec iz zavarovanja, oškodovanec, potrošnik ali delavec, niti ni bila sodna odločba v državi izvora izdana v nasprotju z določilom o izključni pristojnosti. Drugih pristojnosti sodišča izvora ni dovoljeno preverjati.
Nasprotovanja javnemu redu kot razlog za zavrnitev priznanja iz a točke prvega odstavka 45. člena Uredbe ni mogoče utemeljevati z razlogi, ki zapolnjujejo dejanski stan specialnih (posebnih) odklonitvenih razlogov iz nadaljnjih točk prvega odstavka tega določila. Za uveljavitev pridržka javnega reda kot razlog za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe morebitna nedoločenost in neizvršljivost izreka tuje sodbe ne zadošča. Taka pomanjkljivost sodbe bo lahko ovira za njeno izvršitev, ker ne bo izpolnjevala zahtev iz 21. člena ZIZ.
Za zavrnitev priznanja iz b točke prvega odstavka 45. člena Uredbe mora biti izpolnjenih več predpostavk, tj. 1) da je bila sodba izdana v odsotnosti toženca, torej da se toženec ni spustil v postopek; 2) da je razlog za to v dejstvu, da mu začetno pisanje v postopku ni bilo vročeno oziroma ni bilo vročeno na ustrezen način; in 3) da tega ni mogel uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Očitno je, da zadnje navedeni pogoj ni izpolnjen. Začetno kršitev načela kontradiktornosti in pravice do obrambe zaradi opustitve (pravilne) vročitve začetnega pisanja v postopku (tudi če bi bila res storjena, kot trdita nasprotna udeleženca) je namreč mogoče odpraviti v kasnejši fazi z vložitvijo pravnega sredstva, s katerim lahko toženec brani svoje pravice tako, kot bi jih v postopku pred izdajo sodbe.
Ugovor ni devolutivno pravno sredstvo, zato o njem lahko odloča oziroma v senatu, ki o njem odloča, lahko sodeluje sodnik, ki je sklep izdal, pravilnost izdanega sklepa pa se nato preizkuša v pritožbenem postopku pred drugim, instančno višjim sodiščem, v tem postopku pa sodnik, ki je sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, ne sme opravljati sodniške funkcije (5. točka 70. člena ZPP).
ZPP člen 3, 3/3, 37, 306, 306/4. ZSPDSLS-1 člen 5, 6, 7, 8, 9, 24, 25, 25/2, 26, 26/2, 27, 49, 49/2. Statut Mestne občine Ljubljana (uradno prečiščeno besedilo) (2021) člen 51, 51-9.
sodna poravnava - odpoved pravici - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - prodajna pogodba - kogentni pravni predpis - zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati - nedovoljena razpolaganja strank - exceptio illegalis - zavrnitev pritožbe
V predloženem osnutku sodne poravnave gre po vsebini za razpolaganje tožnice (samoupravne lokalne skupnosti) z njenim premoženjem, zato tožnico pri tem zavezujejo kogentne določbe ZSPDSLS-1. Te določbe imajo svoj smisel v tem, da gre pri razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za politično odločitev, ki mora biti sprejeta na demokratičen način, v skladu z vsemi varovalkami, ki so del zapletenega sistema zavor in ravnotežij – in katerega cilj je preprečevanje zlorab oblasti.
Ob oceni, da pri tožničinem razpolaganju niso bile spoštovane kogentne določbe ZSPDSLS-1, je pravilna odločitev, da se sodna poravnava ne dovoli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00066823
ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5. OZ člen 239, 246.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - obrazloženost odločbe drugostopenjskega sodišča možnost obravnavanja pred sodiščem
Tožnik pravilno opozarja, da pritožbeno sodišče odločitve o tem, zakaj ni moglo odločiti samo, ni prepričljivo obrazložilo. Navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe o pogodbeni odškodninski odgovornosti namesto določb o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, ne zadošča. Po 246. členu OZ se namreč za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, smiselno uporabljajo določbe OZ o povrnitvi nepogodbene škode. Zato bi sodišče druge stopnje moralo utemeljiti, kateri ugovori toženke se nanašajo na tiste predpostavke odškodninske obveznosti, ki se pri pogodbenih tako razlikujejo od nepogodbenih, da pomembnih dejstev v zvezi s tem sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Tudi ugotovitev sodišča druge stopnje o obstoju kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pri razlogih o odmeri pravične odškodnine sama po sebi ne zadošča za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje. Tožnik pravilno opozarja, da je iz tožbenega zahtevka razvidno, kolikšno odškodnino je zahteval za posamezno obliko škode. Ker je sodišče zahtevku v celoti ugodilo, je razvidno tudi, koliko mu je sodišče prve stopnje prisodilo. Sodišče druge stopnje pa ni utemeljilo, zakaj dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ne zadoščajo za materialnopravni preizkus pravilnosti odločitve, da je za ugotovljeni obseg strahu in duševnih bolečin za zmanjšanje življenjske aktivnosti utemeljena prisoja denarne odškodnine in pravičnosti odmerjene odškodnine.
ZPP člen 357a, 357a/1. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - vrnitev otroka - drugostopenjski razveljavitveni sklep - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
V postopku vrnitve otroka po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok pritožba po 357.a členu ZPP ni predvidena in zato ni dovoljena.
ZPP člen 165, 165/2, 286, 337. ZMZPP člen 94, 94/1, 95, 95/1, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 110, 111. ZIZ člen 13, 13/1. URS člen 2. ZNP-1 člen 34, 40/1, 40/3, 42.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - Srbija - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - pritožba zoper sklep o ugovoru - formalne predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost tuje sodne odločbe - prepoved pritožbenih novot - objektivna novota - razveljavitev sodne odločbe - ugoditev pritožbi
Glede na posebno naravo delibacijskega postopka bi bila prepoved objektivne novote neustrezna. Namen takšnega postopka ni v rešitvi spora med strankama z različnimi interesi, temveč v priznanju učinkov tuji odločbi z njenim prenosom v domači pravni red. Postopek je eden od izrazov načela suverenosti, saj državi omogoča, da izvaja sodno oblast na svojem ozemlju. Z vidika namena delibacijskega postopka bi bilo nevzdržno, da bi se kot pravno veljavna priznala nepravnomočna, celo neobstoječa tuja sodna odločba. Neobstoječe sodne odločbe že po naravi stvari ni mogoče priznati.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - motenje posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožba se zavrže.
Prvi odstavek 357. a člena ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje - in ne vključuje tudi primerov, kakršen je obravnavani (motenje posesti).