ZPP člen 337, 338, 338/1-2, 340.ZNP člen 37.ZMZPP člen 95, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - statusni spor - potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku
Glede na pravno naravo postopka za priznanje tuje sodbe v statusnih zadevah, ko gre za poseben primer nepravdnega postopka, uporaba stroge določbe 337. člena ZPP ni utemeljena. V obravnavanem primeru ne gre za spor med dvema strankama, kar je značilnost pravdnega postopka (1. člen ZPP), temveč gre zgolj za priznanje tuje sodbe, na podlagi česar bo tožnica mogla urejati svoja družinskopravna statusna razmerja v Republiki Sloveniji. V takem postopku, ko je mogoče predlog iz utemeljenih razlogov ponoviti, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06284
ZMZPP člen 94, 96, 96/1, 96/2, 100, 111.ZPP člen 175. Sodni red člen 92.ZNP člen 37.URS člen 11, 22, 62.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - sporazum med RS in Avstrijo - pravica do uporabe svojega jezika - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red
Naravo javnega reda v državi imajo nedvomno tiste njene sestavine, ki jo označujejo kot subjekt; med drugim njeni državni organi in jezik, v katerem ti poslujejo.
Po določbi 92. člena Sodnega reda sodišče stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem. Ker se dejstvo, da je bila stranka opozorjena na pravico odkloniti sprejem, ne domneva, mora po presoji vrhovnega sodišča tisto sodišče, ki opravi osebno vročitev tujega sodnega akta, to opozorilo stranki vnesti tudi v zapisnik, ki ga sestavi ob vročitvi.
ZMZPP člen 96. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 4, 10, 11, 20, 21.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do pristopa k sodišču - vročanje sodnih pisanj
Predlagajoča stranka ni dokazala vročanja po poti, ki je bila v bilateralni pogodbi dogovorjena med državama. Poleg tega ni dokazala, da bi sodišče toženki vročilo tožbo ali vabilo na narok na naslov njenega stalnega bivališča, ker ga toženka ni prevzela, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. To je tudi ugotovilo, da je bila toženka samo nedosegljiva, ker je odpotovala, ni pa bila onemogočena vročitev, ker bi bila neznanega bivališča. Zato ni mogoče trditi, da se vročitev ni mogla opraviti (5. točka 84. člena ZPP Republike Hrvaške) in da so bili izpolnjeni pogoji za postavitev začasnega zastopnika po 86. členu tega zakona. Tako se izkaže, da pritožba ni utemeljena, ker sodba Občinskega sodišča v Osijeku, katere priznanje zahteva predlagajoča stranka, ne izpolnjuje v 21. členu bilateralne pogodbe predpisanih pogojev.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 100, 109. Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo (1954) člen 7, 8, 14, 15.ZPP člen 175.
priznanje tujih sodnih odločb - možnost sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - prevodi sodnih pisanj - dvostranska pogodba z Avstrijo - načelo vzajemnosti
Niso podani pogoji za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča po določilu 96. člena ZMZPP, ker je tuje sodišče vročilo sodna pisanja nasprotni stranki v Republiki Sloveniji po pošti in brez prevoda v slovenski jezik, torej v nasprotju z določilom 14. člena dvostranske pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954. Uporabljeni način vročanja pomeni tako nezakonito postopanje, zaradi katerega nasprotni stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.ZMZPP člen 109, 109/4.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - organizacijske spremembe pri pravdni stranki
Dejstvo, da je zaradi prilagajanja novim predpisom prišlo do organizacijskih sprememb pri stranki, ki je nastopala v pravdnem postopku pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Splitu opr. št.
XIP-8926/91, ne more vplivati na priznanje sodbe. S tem stranka ni izgubila svoje istovetnosti, le da deluje v drugi organizacijski obliki in pod drugim imenom. To pomeni, da se zaradi spremembe v organizaciji in zaradi drugih sprememb v zvezi s tem, pravice in obveznosti stranke niso spremenile.
denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - ravnanje pooblaščenca
Pritožnica bi morala in smela svoje nezadovoljstvo s sodbo sodišča prve stopnje uveljavljati s pravnimi razlogi, torej z uveljavljanjem zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ne pa z žaljivimi vrednostnimi ocenami.
priznanje tuje sodne odločbe - zakonski spor - spor o varstvu in vzgoji otrok - izključna pristojnost
Tuja sodna odločba se ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije, če je toženi zakonec slovenski državljan in ima v republiki Sloveniji stalno prebivališče (drugi odstavek 68. člena ZMZPP).
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-1, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči - izvršljivost sodne odločbe
Priznanje dela sodne odločbe, izdane v sporu zaradi ugotovitve in delitve skupnega premoženja, s katerim je bila nasprotna udeleženka (toženka) obsojena na povrnitev predlagateljevih (tožnikovih)
stroškov pravdnega postopka, ni v nasprotju s pravnim redom in Ustavo Republike Slovenije. Še več, določbe o povrnitvi pravdnih stroškov so v obeh pravnih redih Slovenije in Hrvaške enake.
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči
ZMZPP določa kot razlog za odklonitev priznanja tuje sodne odločbe, če bi bil učinek priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Pogodba z Republiko Hrvaško pa določa kot pogoj za priznanje, če priznanje in izvršitev odločbe ni v nasprotju z ustavo in pravnim redom zaprošene države pogodbenice. Ta pogodbena določba ne razširja preizkusa na dejansko in pravno pravilnost obravnavane sodne odločbe. Omejuje se na preizkus skladnosti z načeli pravne ureditve in tistimi določbami posameznih zakonov, ki opredeljujejo pravni red države.
Obveznosti nasprotnega udeleženca iz naslova zveznih in deželnih davkov v Nemčiji niso ovira v smislu 4. poglavja ZMZPP za priznanje sodne odločbe nemškega sodišča.
izločitev višjega sodnika - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - dovoljenost pritožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika pomeni odločanje o njeni utemeljenosti, pred tem odločanjem pa je treba preizkusiti, ali obstoje kake ovire za vsebinsko odločanje. Zato ureditev o dovoljenosti posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika zajema tudi dovoljenost posebne pritožbe proti sklepu o zavrženju take zahteve.
Ker je toženka zahtevala izločitev višjega sodnika (v postopku s pritožbo proti sklepu pritožbene obravnave nikoli ni), bi morala zahtevati izločitev v času do izdaje odločbe.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost šole - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - igranje malega nogometa med podaljšanim bivanjem v šoli
Šola kot organizatorica podaljšanega bivanja v šoli ne odgovarja objektivno za poškodbo, ki jo je učenec pretrpel ob obveznem igranju malega nogometa, ker slednja ni nevarna dejavnost.
priznanje tujih sodnih odločb - sodelovanje v postopku - skladnost tuje sodne odločbe s pravnim redom RS
Po določbi drugega odstavka 96. člena ZMZPP so morebitne napake v postopku glede vročanja in sodelovanja sanirane, če se je oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Nasprotni udeleženec pa je v postopku - ne glede na pritožbene trditve o uporabi jezika in načinu vročanja - sodeloval, zaradi česar priznanje tujih sodnih odločb tudi ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije.
Predlagateljica je priložila šele pritožbi prevode žigov, ki so na angleškem prevodu sodbe in ki naj bi po pritožbenih trditvah dokazovali, da je sodba, katere priznanje se zahteva, postala dokončna in pravnomočna. Iz teh žigov naj bi bilo po pritožbenih trditvah razvidno, da je bila tuja sodna odločba pred prevodom v angleški jezik predložena sodišču, uradno fotokopirana, angleški prevod sodbe pa uradno potrjen s strani Biroja za pravosodje Regije 14, Oddelka za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov. Vse navedeno ne izključuje možnosti, ki jo zatrjuje pritožba in sicer, da po etiopskem pravu prevod sodne odločbe v tuj jezik, ki ga mora potrditi pristojni državni organ (Biro za pravosodje Regije 14, Oddelek za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov), sploh ni mogoč, če sodna odločba še ni postala pravnomočna.
ZMZPP člen 108, 109, 110, 111.ZPP člen 80, 81, 339, 339/2-11, 350, 350/2, 354, 354/1.
priznanje tuje sodne odločbe - firma in sedež stranke - poprava nepopolne vloge - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti stranka
Določila o tem, da fizične in pravne osebe nastopajo v pravnem in gospodarskem prometu s svojo firmo, ki vsebuje ime, s katerim poslujejo, označbo dejavnosti in okrajšavo odgovornosti ter z navedbo bivališča oziroma sedeža, vsebuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 do 6/99) in sodišče jih mora upoštevati in biti pozorno nanje. V danem primeru še posebej, ker ga je na to opozarjala nasprotna udeleženka in ker iz podatkov registra izhaja, da obstoji tudi gospodarska družba s podobnim imenom, v kateri je direktor oseba z istim imenom, kot pooblaščenec za zastopanje pri nasprotni udeleženki, kot je bil pooblaščenec za zastopanje tožene stranke v postopku pred nemškim sodiščem.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - kaznovanje pooblaščenca - razžalitev
Razžalitev je napad zoper čast in dobro ime drugega (ne le posameznika, marveč tudi kolektivne osebe) v obliki žaljive vrednostne ocene. Za prav takšno gre pri zapisih poolaščenca pravdne stranke o ubogem slovenskem pravosodju (gotovo je mišljeno sodstvo). Zapisi zajemajo vrednostne ocene, ki so v nasprotju z vlogo, položajem in vrednotami, ki jim je zavezano sodstvo, ter s stališčem sodišča, ki je izreklo sodbo in so poleg tega so objektivno žaljive.
ZPP (1977) člen 201, 217, 217/2, 342, 342/1.ZPP člen 196, 210, 210/2, 328, 328/1.
popravni sklep - enotni sosporniki
Besedilo "kakšna stranka" iz drugega odstavka 217. člena ZPP (1977) oziroma drugega odstavka 210. člena ZPP (1999) pove le to, da lahko nadaljevanje postopka predlagata obe, tj. tožeča ali tožena stranka. Kadar pa je na eni ali drugi strani več oseb, je potrebna še presoja, v kakšnem materialnopravnem razmerju so si zahtevki oziroma tožniki ali toženci med seboj. Takšna materialnopravna presoja pa ni predmet popravnega sklepa.