priznanje tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - delitev skupnega premoženja - pojem javnega reda
Vprašanje delitve konkretnega skupnega premoženja ne more biti stvar javnega reda Republike Slovenije. Odločitev nemškega sodišča ne nasprotuje temeljnim ustavnim načelom Republike Slovenije ali njenim prisilnim predpisom. Sodna praksa, ki se oblikuje o posameznih vprašanjih izven pravkar navedenih okvirov, ni del javnega reda v smislu 100. člena ZMZPP.
zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - obnova postopka - pooblaščenci - pravniški državni izpit - status odvetnika - pravno mnenje
Pooblaščenec, ki ima pravniški državni izpit, ni upravičen vložiti za stranko, ki jo zastopa, izredno pravno sredstvo. Samo odvetnik je lahko pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji odstavek 86. člena ZPP). To velja tako za revizijo, kot za predlog za obnovo postopka. S potrdilom o opravljenem izpitu pooblaščenec ni izkazal statusa odvetnika, ki ga edini upravičuje, da kot pooblaščenec zastopa stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
ZMZPP člen 58, 64, 64/1, 67, 97, 97/1, 97/2. ZUKZ člen 60, 60/1.
priznanje tuje sodne odločbe - stvarna pravica na nepremičnini - premoženjska razmerja med zakoncema - izključna pristojnost - forum rei sitae - forum patrimonii
Tuje sodišče ni pristojno odločati o stvarni pravici na nepremičnini, ki je v naši državi, čeprav je ta del skupnega premoženja zakoncev, o katerem se odloča pred tujim sodiščem. Zato tuje sodbe glede takšne nepremičnine ni mogoče priznati.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje udeležencev postopka z denarno kaznijo
Pritožiteljev način izražanja pa ni "trd", kot pravi sam, ampak je žaljiv. Vsebuje negativne vrednostne sodbe in neposredne žaljivke, ki na splošno odrekajo spoštovanje sodiščem. Gre za navedbe, ki sploh niso v nobeni neposredni zvezi z odločitvijo sodišča. Izražajo zgolj pritožiteljev negativni odnos do sodišč.
ZMZPP člen 96, 109, 109/5. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21-3, 22.
priznanje tujih sodnih odločb - dvostranska pogodba z Republiko Hrvaško - možnost sodelovanja v postopku
Za priznanje tuje sodne odločbe sta v svetu priznana dva sistema preizkusa tujih sodnih odločb in naša država ima uzakonjen sistem omejenega preizkusa (contr“le limit‚). To pomeni, da sodišče države priznanja o zadevi ne odloča ponovno meritorno in ne presoja morebitnega obstoja procesnih kršitev, temveč preizkusi le, če so bile v postopku izdaje odločbe spolnjene nekatere nejpomembnejše procesne predpostavke. Po 96. členu ZMZPP sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če ugotovi, da stranka, proti kateri je bila izdana, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Analogno določilo vsebuje tudi 3. točka 21. člena Pogodbe, ki določa, da se prizna odločba, če je bila stranka navzoča, v primeru njene nenavzočnosti pa je morala biti pravočasno obveščena v postopku, v primeru njene nesposobnosti pa da je bila pravilno zastopana.
V konkretni zadevi pritožnica sama priznava, da ji je bila vročena tožba, tako da je vložila odgovor na tožbo, s čimer se je nedvoumno spustila v obravnavanje glavne stvari. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je priznalo sodno odločbo in zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, ki je očitno imela možnost sodelovanja. Pozvana je bila celo, naj imenuje pooblaščenca za vročitve in ker tega ni storila, ji ga je postavilo sodišče.
priznanje tuje sodne odločbe - možnost sodelovanja v postopku - prevod tuje sodne odločbe - vročitev sodne odločbe
Za odločitev so bile pomembne ugotovitve, ki so temeljile na dejstvih, navedenih do odločanja v ugovornem postopku. Ker s takimi dejstvi ni bil ovržen ugovor nasprotne udeleženke, da ni mogla sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba, je sodišče prve stopnje v skladu z določilom 96. člena ZMZPP utemeljeno zavrnilo predlog.
Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med FLRJ in Republiko Avstrijo člen 14, 14/1, 14/2.URS člen 22.ZMZPP člen 96.
možnost sodelovanja v postopku - priznanje tujih sodnih odločb - vročitev sodnih pisanj - prevodi sodnih pisanj - dvostranska pogodba z Avstrijo
Če v postopku za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča ni bilo niti zatrjevano niti izkazano, da je bilo tožencu vročeno sodno pisanje s priloženimi listinami prevedeno v slovenski jezik, ni izpolnjena zahteva iz dvostranske mednarodne pogodbe in tui ne po ZMZPP, da mora imeti toženec možnost sodelovati v postopku pred avstrijskim sodiščem.
ZPP člen 328, 328/1, 328/3, 339, 339/2-14, 365-3, 366.
poprava sodbe - popravni sklep - neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neskladij med izrekom in obrazložitvijo, četudi so posledica računskih ali drugih napak, ni mogoče popravljati na način, ki ga določa 328. člen ZPP, torej s sklepom predsednika senata o popravi sodbe. Tako neskladje pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), česar pa ne more popraviti tisto sodišče, ki je kršitev zagrešilo, temveč samo instančno sodišče v zvezi z rednim ali izrednim pravnim sredstvom.
priznanje tuje sodne odločbe - sklep o valorizaciji preživnine - potrdilo o izvršljivosti - delno priznanje - dovolitev in oprava izvršbe - izključna pristojnost
Ugovor po četrtem odstavku 109. člena ZMZPP je remonstrativno pravno sredstvo, ker o njem odloča sodišče, ki je odločbo izdalo.
Ker se revalorizacija preživnine po pravnem redu ZRJ opravi v izvršilnem postopku, je lahko sklep predmet priznanja.
Za priznanje tuje sodne odločbe potrdilo o izvršljivosti zadošča le skupaj s pravnomočno sodno odločbo o preživljanju.
Po prvem odstavku 97. člena ZMZPP se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Po prvem odstavku 63. člena tega zakona to velja za dovolitev in opravo izvršbe.
priznanje tujih odločb - možnost sodelovanja v sodnem postopku - vročitev sodnih pisanj
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZMZPP, da se ne šteje, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari na prvi stopnji, je mogoče pritrditi pritožbi, da je dovoljena in pravno korektna lahko tudi drugačna osebna vročitev (npr. s priporočeno poštno pošiljko), vendar pa mora biti po mnenju vrhovnega sodišča v takem primeru brez dvoma izkazano in dokazano, kakšna pošilja je bila prizadeti stranki vročena, predvsem pa, kaj je ta pošiljka vsebovala.
ZPP člen 337, 338, 338/1-2, 340.ZNP člen 37.ZMZPP člen 95, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - statusni spor - potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku
Glede na pravno naravo postopka za priznanje tuje sodbe v statusnih zadevah, ko gre za poseben primer nepravdnega postopka, uporaba stroge določbe 337. člena ZPP ni utemeljena. V obravnavanem primeru ne gre za spor med dvema strankama, kar je značilnost pravdnega postopka (1. člen ZPP), temveč gre zgolj za priznanje tuje sodbe, na podlagi česar bo tožnica mogla urejati svoja družinskopravna statusna razmerja v Republiki Sloveniji. V takem postopku, ko je mogoče predlog iz utemeljenih razlogov ponoviti, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06284
ZMZPP člen 94, 96, 96/1, 96/2, 100, 111.ZPP člen 175. Sodni red člen 92.ZNP člen 37.URS člen 11, 22, 62.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - sporazum med RS in Avstrijo - pravica do uporabe svojega jezika - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red
Naravo javnega reda v državi imajo nedvomno tiste njene sestavine, ki jo označujejo kot subjekt; med drugim njeni državni organi in jezik, v katerem ti poslujejo.
Po določbi 92. člena Sodnega reda sodišče stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem. Ker se dejstvo, da je bila stranka opozorjena na pravico odkloniti sprejem, ne domneva, mora po presoji vrhovnega sodišča tisto sodišče, ki opravi osebno vročitev tujega sodnega akta, to opozorilo stranki vnesti tudi v zapisnik, ki ga sestavi ob vročitvi.
ZMZPP člen 96. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 4, 10, 11, 20, 21.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do pristopa k sodišču - vročanje sodnih pisanj
Predlagajoča stranka ni dokazala vročanja po poti, ki je bila v bilateralni pogodbi dogovorjena med državama. Poleg tega ni dokazala, da bi sodišče toženki vročilo tožbo ali vabilo na narok na naslov njenega stalnega bivališča, ker ga toženka ni prevzela, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. To je tudi ugotovilo, da je bila toženka samo nedosegljiva, ker je odpotovala, ni pa bila onemogočena vročitev, ker bi bila neznanega bivališča. Zato ni mogoče trditi, da se vročitev ni mogla opraviti (5. točka 84. člena ZPP Republike Hrvaške) in da so bili izpolnjeni pogoji za postavitev začasnega zastopnika po 86. členu tega zakona. Tako se izkaže, da pritožba ni utemeljena, ker sodba Občinskega sodišča v Osijeku, katere priznanje zahteva predlagajoča stranka, ne izpolnjuje v 21. členu bilateralne pogodbe predpisanih pogojev.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 100, 109. Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo (1954) člen 7, 8, 14, 15.ZPP člen 175.
priznanje tujih sodnih odločb - možnost sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - prevodi sodnih pisanj - dvostranska pogodba z Avstrijo - načelo vzajemnosti
Niso podani pogoji za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča po določilu 96. člena ZMZPP, ker je tuje sodišče vročilo sodna pisanja nasprotni stranki v Republiki Sloveniji po pošti in brez prevoda v slovenski jezik, torej v nasprotju z določilom 14. člena dvostranske pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954. Uporabljeni način vročanja pomeni tako nezakonito postopanje, zaradi katerega nasprotni stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.ZMZPP člen 109, 109/4.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - organizacijske spremembe pri pravdni stranki
Dejstvo, da je zaradi prilagajanja novim predpisom prišlo do organizacijskih sprememb pri stranki, ki je nastopala v pravdnem postopku pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Splitu opr. št.
XIP-8926/91, ne more vplivati na priznanje sodbe. S tem stranka ni izgubila svoje istovetnosti, le da deluje v drugi organizacijski obliki in pod drugim imenom. To pomeni, da se zaradi spremembe v organizaciji in zaradi drugih sprememb v zvezi s tem, pravice in obveznosti stranke niso spremenile.
denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - ravnanje pooblaščenca
Pritožnica bi morala in smela svoje nezadovoljstvo s sodbo sodišča prve stopnje uveljavljati s pravnimi razlogi, torej z uveljavljanjem zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ne pa z žaljivimi vrednostnimi ocenami.
priznanje tuje sodne odločbe - zakonski spor - spor o varstvu in vzgoji otrok - izključna pristojnost
Tuja sodna odločba se ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije, če je toženi zakonec slovenski državljan in ima v republiki Sloveniji stalno prebivališče (drugi odstavek 68. člena ZMZPP).