ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 111.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - vročitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe
V skladu s pravico do izjave v postopku bi moralo sodišče predlagatelju postopka vročiti odgovor nasprotnega udeleženca, v katerem je zatrjeval, da mu v postopku pred tujim sodiščem ni bila dana možnost sodelovanja.
Namen priznanja tuje sodne odločbe je v njenem učinkovanju na teritoriju RS. Uporaba tuje sodne odločbe zgolj v dokazne namene v drugem postopku ne more služiti kot podlaga za postopek priznanja.
ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 354, 354/1.ZMZPP člen 96 - 101.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost sodelovanja pred sodiščem - vročitev ugovora zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbo šele s sklepom
Kontradiktornost v postopku mora biti zagotovljena tudi v postopku ugovora proti odločitvi o priznanju tuje sodne odločbe (4. člen ZNP, 8 točka drugega odstavka 339. člena ZPP, prvi odstavek 354. člena ZPP, 96. do 101. člen ZMZPP).
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2. ZPP (1977) člen 141, 183. Sodni red člen 92, 92/1, 92/2.URS člen 22, 62. Pogodba med FLRJ in R Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 7, 8, 11, 14.
priznanje tuje sodne odločbe - možnost sodelovanja v postopku - prevod tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - napake v postopku na podlagi zaprosila
Dejstvo, da naše sodišče kot zaprošeno sodišče nasprotnega udeležnca ni pravilno vabilo za sprejem sodnih pisanj (tožbe in poziva k odgovoru nanjo), ko pa mu je osebno vročilo pisanja, ga ni poučilo, da sme odkloniti sprejem, ker pisanja niso v slovenskem jeziku ali prevodu, pomeni takšno nepravilnost v postopku, da mora sodišče zavrniti priznanje tuje zamudne sodbe. Pravilnost vročitve sodnega pisanja avstrijskega sodišča se presoja po naših predpisih. Naše sodišče vzame v postopek prošnjo avstrijskega sodišča, čeprav pisanje ni v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod.
zloraba procesnih pravic - denarna kazen - žalitev v vlogi
Toženčevega izražanja v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje ni mogoče označiti samo za preprosto izražanje in grajo sodbe sodišča prve stopnje. Gre za izrazito žaljivo izražanje z izkazanim zaničevalnim namenom. Sodišče je korektno in na celi strani povzelo posamezne zaključene sklope toženčeve pritožbe, ki presojo o zaničevalnem namenu zanesljivo potrjujejo. Zato ni mogoče pritrditi toženčevemu stališču, da se je v obrambi svojih pravic, torej pri izpodbijanju zanj neugodnega dela sodbe sodišča prve stopnje, lahko in upravičeno tako izražal. Toženec bi lahko in bi moral svojo pritožbo utemeljevati s tehtnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ne pa z množico žaljivih izrazov, ki so že sami po sebi objektivno žaljivi in celo poniževalni.
G. F. v pritožbi ne nastopa kot udeleženka, proti kateri je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, temveč kot udeleženka, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. G. F. ima kot žena pokojnega A. F. in zakonita dedinja po določilu prvega odstavka 19. člena ZNP status udeleženke. Zato ji mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se vključi v postopek, da v njem sodeluje in brani svoje interese. Po določilu prvega odstavka 20. člena ZNP lahko udeleženka ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo, kar je G. F. storila s pritožbo z dne 26.11.2001, ki jo je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo.
Upnik v pritožbi pravilno trdi, da sta bili v izvršilnem postopku dovoljeni dve izvršilni sredstvi, ki sta različni in med seboj nista povezani. Predlagana in dovoljena izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje nima podlage v ustavno sporni (oziroma celo ugotovljeno protiustavni) določbi prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Zato glede tega dela predlagane in dovoljene izvršbe ni nobene podlage za prekinitev izvršilnega postopka. Že iz tega razloga je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi.
izločitev sodnikov pritožbenega sodišča - dvom v nepristranskost sodnika
Nestrinjanje katerekoli od strank z rezultatom pravnomočno končanega sodnega postopka ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. To velja tudi za primer, ko je predlagana obnova pravnomočno končanega postopka.
priznanje tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - delitev skupnega premoženja - pojem javnega reda
Vprašanje delitve konkretnega skupnega premoženja ne more biti stvar javnega reda Republike Slovenije. Odločitev nemškega sodišča ne nasprotuje temeljnim ustavnim načelom Republike Slovenije ali njenim prisilnim predpisom. Sodna praksa, ki se oblikuje o posameznih vprašanjih izven pravkar navedenih okvirov, ni del javnega reda v smislu 100. člena ZMZPP.
zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - obnova postopka - pooblaščenci - pravniški državni izpit - status odvetnika - pravno mnenje
Pooblaščenec, ki ima pravniški državni izpit, ni upravičen vložiti za stranko, ki jo zastopa, izredno pravno sredstvo. Samo odvetnik je lahko pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji odstavek 86. člena ZPP). To velja tako za revizijo, kot za predlog za obnovo postopka. S potrdilom o opravljenem izpitu pooblaščenec ni izkazal statusa odvetnika, ki ga edini upravičuje, da kot pooblaščenec zastopa stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
ZMZPP člen 58, 64, 64/1, 67, 97, 97/1, 97/2. ZUKZ člen 60, 60/1.
priznanje tuje sodne odločbe - stvarna pravica na nepremičnini - premoženjska razmerja med zakoncema - izključna pristojnost - forum rei sitae - forum patrimonii
Tuje sodišče ni pristojno odločati o stvarni pravici na nepremičnini, ki je v naši državi, čeprav je ta del skupnega premoženja zakoncev, o katerem se odloča pred tujim sodiščem. Zato tuje sodbe glede takšne nepremičnine ni mogoče priznati.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje udeležencev postopka z denarno kaznijo
Pritožiteljev način izražanja pa ni "trd", kot pravi sam, ampak je žaljiv. Vsebuje negativne vrednostne sodbe in neposredne žaljivke, ki na splošno odrekajo spoštovanje sodiščem. Gre za navedbe, ki sploh niso v nobeni neposredni zvezi z odločitvijo sodišča. Izražajo zgolj pritožiteljev negativni odnos do sodišč.
ZMZPP člen 96, 109, 109/5. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21-3, 22.
priznanje tujih sodnih odločb - dvostranska pogodba z Republiko Hrvaško - možnost sodelovanja v postopku
Za priznanje tuje sodne odločbe sta v svetu priznana dva sistema preizkusa tujih sodnih odločb in naša država ima uzakonjen sistem omejenega preizkusa (contr“le limit‚). To pomeni, da sodišče države priznanja o zadevi ne odloča ponovno meritorno in ne presoja morebitnega obstoja procesnih kršitev, temveč preizkusi le, če so bile v postopku izdaje odločbe spolnjene nekatere nejpomembnejše procesne predpostavke. Po 96. členu ZMZPP sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če ugotovi, da stranka, proti kateri je bila izdana, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Analogno določilo vsebuje tudi 3. točka 21. člena Pogodbe, ki določa, da se prizna odločba, če je bila stranka navzoča, v primeru njene nenavzočnosti pa je morala biti pravočasno obveščena v postopku, v primeru njene nesposobnosti pa da je bila pravilno zastopana.
V konkretni zadevi pritožnica sama priznava, da ji je bila vročena tožba, tako da je vložila odgovor na tožbo, s čimer se je nedvoumno spustila v obravnavanje glavne stvari. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je priznalo sodno odločbo in zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, ki je očitno imela možnost sodelovanja. Pozvana je bila celo, naj imenuje pooblaščenca za vročitve in ker tega ni storila, ji ga je postavilo sodišče.
priznanje tuje sodne odločbe - možnost sodelovanja v postopku - prevod tuje sodne odločbe - vročitev sodne odločbe
Za odločitev so bile pomembne ugotovitve, ki so temeljile na dejstvih, navedenih do odločanja v ugovornem postopku. Ker s takimi dejstvi ni bil ovržen ugovor nasprotne udeleženke, da ni mogla sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba, je sodišče prve stopnje v skladu z določilom 96. člena ZMZPP utemeljeno zavrnilo predlog.
Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med FLRJ in Republiko Avstrijo člen 14, 14/1, 14/2.URS člen 22.ZMZPP člen 96.
možnost sodelovanja v postopku - priznanje tujih sodnih odločb - vročitev sodnih pisanj - prevodi sodnih pisanj - dvostranska pogodba z Avstrijo
Če v postopku za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča ni bilo niti zatrjevano niti izkazano, da je bilo tožencu vročeno sodno pisanje s priloženimi listinami prevedeno v slovenski jezik, ni izpolnjena zahteva iz dvostranske mednarodne pogodbe in tui ne po ZMZPP, da mora imeti toženec možnost sodelovati v postopku pred avstrijskim sodiščem.
ZPP člen 328, 328/1, 328/3, 339, 339/2-14, 365-3, 366.
poprava sodbe - popravni sklep - neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neskladij med izrekom in obrazložitvijo, četudi so posledica računskih ali drugih napak, ni mogoče popravljati na način, ki ga določa 328. člen ZPP, torej s sklepom predsednika senata o popravi sodbe. Tako neskladje pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), česar pa ne more popraviti tisto sodišče, ki je kršitev zagrešilo, temveč samo instančno sodišče v zvezi z rednim ali izrednim pravnim sredstvom.
priznanje tuje sodne odločbe - sklep o valorizaciji preživnine - potrdilo o izvršljivosti - delno priznanje - dovolitev in oprava izvršbe - izključna pristojnost
Ugovor po četrtem odstavku 109. člena ZMZPP je remonstrativno pravno sredstvo, ker o njem odloča sodišče, ki je odločbo izdalo.
Ker se revalorizacija preživnine po pravnem redu ZRJ opravi v izvršilnem postopku, je lahko sklep predmet priznanja.
Za priznanje tuje sodne odločbe potrdilo o izvršljivosti zadošča le skupaj s pravnomočno sodno odločbo o preživljanju.
Po prvem odstavku 97. člena ZMZPP se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Po prvem odstavku 63. člena tega zakona to velja za dovolitev in opravo izvršbe.
priznanje tujih odločb - možnost sodelovanja v sodnem postopku - vročitev sodnih pisanj
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZMZPP, da se ne šteje, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari na prvi stopnji, je mogoče pritrditi pritožbi, da je dovoljena in pravno korektna lahko tudi drugačna osebna vročitev (npr. s priporočeno poštno pošiljko), vendar pa mora biti po mnenju vrhovnega sodišča v takem primeru brez dvoma izkazano in dokazano, kakšna pošilja je bila prizadeti stranki vročena, predvsem pa, kaj je ta pošiljka vsebovala.