ZMZPP člen 101, 101/1. Uredba Evropskega sveta št. 44/2001 člen 76. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vzajemnost - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
Republika Slovenije je s 1.5.2004 postala polnopravna članica Evropske unije (naprej EU). Sprejela je pravni red EU, torej tudi Uredbo Evropskega sveta št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti ter priznanju in izvršljivosti sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ta uredba je pričela veljati 1.3.2002 in je po določbi 76. člena v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah EU v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskih skupnosti, vendar z omejitvijo iz 66. člena.
priznanje tuje sodne odločbe - spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - nepremičnina v RS - izključna pristojnost sodišča RS - negativna predpostavka
Nosilni razlog za ugoditev ugovoru nasprotnega udeleženca proti priznanju tujih sodnih odločb glede nepremičnine v Ljubljani je bil razlog iz prvega odstavka 97. člena, po katerem se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Tudi samo pristojnost v zadevah z mednarodnim elementom ureja ZMZPP. V prvem odstavku 64. člena določa, da je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Navedena določba velja tudi za spore (razvezanih) zakoncev o skupnem nepremičnem premoženju, saj 67. člen ZMZPP ne pomeni izbirne pristojnosti za spore o nepremičninah.
ZMZPP člen 96, 97, 98, 99, 100, 101. Uredba evropskega sveta št. 44/2001 člen 34.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - zastopanje po pooblaščencu - udeležba stranke v postopku - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
V postopku priznanja tujih sodnih odločb v Republiki Sloveniji sodišče preizkusi, ali so bile v postopku izdaje tuje odločbe izpolnjene predpostavke iz določb 96. do 101. člena ZMZPP. V okviru preizkušanja pravilnosti postopka, v katerem je bila tuja sodna odločba izdana, gre predvsem za uporabo 96. člena citiranega zakona, torej za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti v postopku, zaradi katerih stranka, ki nasprotuje priznanju tuje sodne odločbe, ni mogla sodelovati v postopku.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - denarna kazen
Tega, kar je v pritožbi z dne 9.12.2003 zapisal drugi dolžnik, ni mogoče označiti kot preprosto izražanje in grajo sklepa sodišča prve stopnje. Gre za izrazito žaljivo izražanje o sodnici z izraženim zaničevalnim namenom. To velja še posebej za zadnji stavek, ko sodnici očita, da je "izpostava Gestapa za Ljubljano".
URS člen 15, 27, 34, 35, 39. EKČP člen 10, 10/1.ZPP člen 11, 11/2, 11/3, 109, 109/1, 360.
zloraba procesnih pravic - žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen
Toženec v pritožbi sicer navaja, da ni imel namena žaliti, toda njegovo pisanje v pritožbi daje drugačno objektivno presojo, pa tudi sam je navedel, da bo morda "piker, ciničen in tudi nesramen", ker mu stvar že krepko preseda tako, da ga "sili na bruhanje". Ker svoje žaljivo izražanje ponavlja tudi v pritožbi proti sklepu o kazni, vseskozi ravna v nasprotju z dobrimi običaji in zlorablja svoje pravice, ki jih ima po procesnem zakonu. Za tako ravnanje pa je v drugem in tretjem odstavku 11. člena ZPP predvidena denarna kazen, ki znaša za fizične osebe do 300.000 tolarjev. Višje sodišče, ki je tožencu izreklo kazen 100.000 tolarjev, je pri določitvi kazni očitno upoštevalo toženčevo prizadetost in dejstvo, da v tem postopku še ni bil kaznovan.
Obstoj vzajemnosti glede priznanja tuje sodne odločbe se domneva do dokaza o nasprotnem. To pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti predvsem sploh trditev (katere izmed strank), da vzajemnost ne obstaja, nadalje pa, da leži breme dokazovanja neobstoja vzajemnosti na stranki, ki trdi, da ne obstoji vzajemnost.
Za priznanje tuje sodne odločbe zadošča dejanska vzajemnost, ki se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje. Zato ne bi zadoščala za zavrnitev predloga na primer ugotovitev, da med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo ni bila v času od 17.4.2003 sklenjena nobena bilateralna pogodba o priznanju v premoženjskih sporih izdanih sodb, temveč bi bilo potrebno ugotoviti, da sodišča države izvora niso pripravljena priznavati naših odločb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS07736
ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 351, 351/1.ZNP člen 37.ZIZ člen 24.ZMZPP člen 32, 111.ZOR člen 204. Zakon o dedovanju Republike Hrvaške člen 135.
pravni interes - priznanje tuje sodne odločbe - odškodninski spor - pritožba - hrvaška sodna odločba - odškodnina za negmotno škodo - prehod odškodninske terjatve - smrt oškodovanca
Terjatev za povrnitev nepremoženjske je podeljiva, če je o njej pravnomočno razsojeno do oškodovančeve smrti.
Predlagatelj v postopku za prznane tuje sodne odločbe nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker v izvršilnem postopku ne bo mogel izkazati, da je takšna terjatev prešla nanj.
Ni vzajemnosti pri priznavanju sodnih odločb avstrijskih sodišč, razen v primerih, ko je vzajemnost z meddržavnim sporazumom izrecno dogovorjena. Nobeden izmed sporazumov z Republiko Avstrijo ne obravnava sporov za plačilo odvetniškega honorarja. Tako tudi ne sporazum med FLRJ in Republiko Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvršitvi arbitražnih odločb in poravnav, sklenjenih pred arbitražami, v trgovinskih zadevah, z dne 18.3.1960. Ta sporazum se nanaša samo na arbitražne odločbe, ne pa na odločbe sodišč.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Vrhovno sodišče pritrjuje oceni višjega sodišča, da je vsebina toženčevega komentarja žaljiva tako za višje sodnike kot za sodnike prve stopnje in tiste osebe, ki pomagajo sodnikom pri delu. Gre za trditve, da sodišče ne bere vlog, ker ne upošteva ugovora zastaranja, da ne bere niti pritožb, pa bi jih moralo, da bi si sodniki zaslužili enormno visoke plače in si s tem olajšali slabo vest, ki jih mora pošteno črvičiti, če so vsaj malo poštene sorte, nadalje trditve o nizkem IQ avtorja umotvora take zahteve za plačilo sodne takse, ki bi moral poiskati službo z manj miselnimi napori, če je to sploh mogoče itd. Take trditve predstavljajo vrednostno oceno, ki je objektivno žaljiva že sama po sebi, žaljiva je tudi v subjektivnem pogledu v razmerju do konkretnih oseb, ki jim je namenjena. Poleg tega taka vrednostna ocena skuša jemati ugled sodstvu in izraža preziranje.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 100, 108, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 109/4, 109/5.URS člen 14, 22, 23. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 4.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - možnost sodelovanja v postopku - avstrijska zamudna sodba - obvezno zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - dvostranska mednarodna pogodba
V avstrijskem civilnem procesnem pravu predpisano obvezno zastopanje pri odvetniku ni v nasprotju s slovenskim javnim redom, zato ta okoliščina ne predstavlja ovire za priznanje avstrijske sodne odločbe.
priznanje tuje sodne odločbe - sistem omejenega preiskusa tuje odločbe
Trditev nasprotnega udeleženca, da izvršitev tuje sodbe ne bo mogoča, ker predmeta sodbe ne proizvaja več, ni pravno odločilna. Ne gre za izvršitev tuje sodne odločbe, ampak samo za njeno priznanje, za katero velja sistem omejenega preizkusa v smislu določb 94. do 107. člena ZMZPP. Ta preizkus je pokazal, da niso podane ovire za priznanje sodne odločbe.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča ZRJ - preživnina - določitev preživnine v odstotku od plače - javni red
Same višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti sodbe
Po 95. členu ZMZPP je mogoče priznati tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis, če je priloženo potrdilo o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Na to je bil predlagatelj opozorjen že v sklepu Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2001, izrecno pa ga je na to opozorilo še sodišče prve stopnje. Po tem je sicer res predložil ustrezno dokumentacijo v zvezi s sodbo na podlagi pripoznave, ni pa predložil potrdila o pravnomočnosti sklepa Občinskega sodišča v Novem Pazarju pod opr. št. I. br. 2323/91 z dne 11. 9. 1991, ki je bil že prej predložen v originalu, toda prevod odločbe ne vsebuje zaznamka o pravnomočnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da predlagatelj tega potrdila ni predložil.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Dolžnik je sodniku očital, da sodniške funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakoni, temveč jo organizirano krši s kaznivimi dejanji, kar je po presoji sodišča žaljiv očitek. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba namreč upoštevati čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je žalitev namenjena, medsebojne odnose tožene stranke in oškodovanca ter druge okoliščine primera. Očitanje kaznivega dejanja izraža negativno vrednostno sodbo. Tak očitek v naši družbi nedvomno posega v čast in ugled prizadetega. Ker se očitek nanaša na delo sodnika, ki je še posebej občutljivo, je tak očitek še hujši. Dolžnikovo izgovarjanje, da ga je zapisal pri obrambi svojih pravic, na samo presojo žaljivosti ne more vplivati, saj se morajo stranke v postopku dostojno vesti in sodniki niso dolžni prenašati sramotitve in žalitev. Tožnikove besede tudi niso izražanje resne kritike, temveč žaljivo posploševanje in etiketiranje.
izločitev sodnika - predlog za izločitev višjih sodnikov
"Tožnikov antikorupcijski predlog predsedniku Višjega sodišča v Ljubljani za suspenz, uvedbo disciplinskega postopka in razrešitev s funkcije višjih sodnikov ..." (tako je označena točka 2 v tožnikovi vlogi z dne 13.2.2003) sicer res ne omenja zahteve za izločitev omenjenih sodnikov. V povezavi z nadaljnjim pisanjem v tej vlogi pa bi temu predlogu lahko pripisali tudi zahtevo za izločitev.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 95, 95/1, 111. Codice di procedura civile člen 282, 324.
priznanje tuje sodne odločbe - italijanska sodna odločba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev sodne odločbe - opustitev vročitve - možnost sodelovanja v postopku - potrdilo o pravnomočnosti po italijanskem pravu - pravnomočnost - izvršljivost - začasna izvršljivost
Nasprotnemu udeležencu hkrati s sklepom o priznanju tuje sodne odločbe ni bila vročena overjena fotokopija te odločbe, kar ne izhaja samo iz njegovih pritožbenih trditev (enako je zatrjeval že v ugovoru), ampak tudi iz povratnice v spisu. Zato je v pritožbi (in že prej v ugovoru) lahko le ugibal, s kakšnimi potrdili je tuja sodna odločba opremljena in kakšna je njihova vsebina. S takšnim ravnanjem mu je bila znatno zožena možnost obravnavanja pred sodiščem, predvsem pa polna utemeljitev ugovora.
V tej zadevi je treba vprašanje pravnomočnosti presojati po italijanskem pravu.
Razlike med pravnomočnostjo in izvršljivostjo po italijanskem pravu pa so znatno večje kot po slovenskem pravu. Mnoge zakonske določbe italijanskega civilnega procesa omogočajo izvršljivost (na primer nespornih delov obveznosti) že med postopkom na prvi stopnji, poleg tega pa je drugače urejena izvršljivost ob sami izdaji sodne odločbe prve stopnje. Po 282. členu Codice di procedura civile sodišče že v sami sodbi podeli začasno izvršljivost, torej že pred vročitvijo sodbe strankam in seveda tudi pred eventuelno vložitvijo pritožbe. Prav na ta člen pa se sklicuje italijansko sodišče v sodbi na 9. in 10. strani, ko izreka sodbo za začasno izvršljivo med strankama. Na možnost začasne izvršljivosti je nasprotni udeleženec opozarjal že v ugovoru, vendar sodišče na to ni odgovorilo. Predvsem pa sodišče zapisa žiga na zadnji strani sodbe ni presojalo po 324. členu italijanskega zakonika o formalni pravnomočnosti.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost tuje sodne odločbe - izvršljivost - potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe po avstrijskem pravu
Ker naš pravni red v 95. členu ZMZPP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva potrdilo o pravnomočnosti, avstrijski pravni red pa predložitev takega potrdila omogoča, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za priznanje materialnopravno pravilna. Predlagateljica kljub večkratnemu pozivu sodišča zahtevanega potrdila ni predložila in zato ni izpolnila zahtevanega pogoja za priznanje tuje sodne odločbe.