Že zaradi narave sodnega odločanja v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije. To stališče se lahko v drugi povezani zadevi ob dodatnih okoliščinah in/ali dodatnih pravnih argumentih tudi spremeni, vendar spremenjeno stališče ni razlog za izločitev sodnika. Stranka lahko tako stališče izpodbija samo v predpisanih pravnih sredstvih.
Po 95. členu ZMZPP mora vložnik zahteve za priznanje tuje sodne odločbe zahtevi priložiti to odločbo ali njen overjeni prepis in priložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma državnega organa o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Navedeno predstavlja pozitivno predpostavko, ki mora obstajati, da se tuja sodna odločba lahko prizna. Tej zahtevi pa predlagateljica ni zadostila.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – sklenitev sodne poravnave
Očitek v pritožbi, ki implicira, da se je sodnica brez proučitve zadeve želela „rešiti spisa“ in s strankama opraviti „po kratkem postopku“, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča. Spričo dejstva, da ni v ničemer stvarno povezan z vsebino pritožbe, je njegov namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti.
izločitev sodnika – pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev
Toženčeva pritožbena razglabljanja o storjenih procesnih kršitvah v dosedanjem postopku ter o njegovih procesnopravnih možnostih v postopku s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in z morebitnimi izrednimi pravnimi sredstvi v nadaljevanju postopka so odvečna, saj je obravnavanje teh vprašanj pridržano za še odprt postopek odločanja o glavni stvari in se zato z njimi ni mogoče hkrati ukvarjati v (vzporednem) postopku odločanja o zahtevi stranke za izločitev sodnika oziroma sodnice.
žalitev sodnika - žalitev v vlogi - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen
Stranke v konkretnih postopkih imajo pravico izjaviti se pred sodiščem o dejstvih in o pravu, pomembnih za izid postopka. V svojih izjavah so lahko do sodišča tudi kritične. Ne nazadnje so prav izražanju nezadovoljstva nad delom sodišča v civilnih postopkih namenjeni nekateri procesni instituti, npr. izločitev sodnika, vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev in podobno. Vendar pa navkljub dovoljeni ostrini pri izražanju kritike dela sodišča stranka ne sme prestopiti tiste meje, ki kritiko, pa čeprav ostro, loči od žaljivih trditev in negativnega etiketiranja.
popravni sklep - določljivost izreka sodišča druge stopnje
Kadar je izrek odločitve sodišča druge stopnje, ki deloma spreminja odločitev sodišča prve stopnje, določljiv do te mere, da ga je mogoče izvršiti, morebitni popravni sklep služi le popolni jasnosti sodbenega izreka in ne pomeni ponovne odločitve o isti stvari.
žalitev udeleženca v postopku - center za socialno delo - kaznovanje pooblaščenca - denarna kazen
Pri kaznovanju po 109. členu ZPP gre za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, in ne za kazenskopravni institut, zato tudi zahteva po kaznovanju, kot jo imenuje pritožnik, ni potrebna.
CSD I. je v tem primeru sodeloval že v rednem postopku, svoje mnenje pa je podal tudi v postopku z obnovo. Osebe, ki se udeležujejo postopka, so stranke, zakoniti zastopniki, pooblaščenci, intervenienti, priče, izvedenci in tolmači.(1) Sodišče, ki mora v postopkih varstva in vzgoje otrok glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo, je v podobnem položaju, kot takrat, ko dejstva v zvezi z otrokovo koristjo ugotavlja s pričami ali izvedenci. Če naj se preprečijo žalitve prič in izvedencev, ni razloga, da sodišče dovoli žalitev centrov za socialno delo. Namen 109. člena ZPP je zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, zato ima sodišče pravico kaznovati tudi tistega, ki v svoji vlogi žali center za socialno delo, saj tudi ta sodeluje v postopku.
Očitek storitve kaznivega dejanja je v naši družbi že glede na splošne moralne vrednote zelo hud očitek, ki ga v medsebojnem komuniciranju ljudje prav zaradi njegovega pomena in teže redko uporabijo. Teža takega očitka je tako velika, da lahko sam očitek preide v samostojno kaznivo dejanje. Kadar pa se očitek nanaša na delo sodnika, ki je še posebej občutljivo, je tak očitek še hujši. Skratka: ne more biti dvoma niti o objektivnosti žalitve niti o toženčevem zavedanju in namenu žalitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0010738
ZPP člen 365, 365/1-2, 394, 394/1.ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.
priznanje tuje sodne odločbe – obnova postopka zaradi sklepa o stroških postopka
Sklepa o stroških postopka, ki ni sodna odločba, s katero bi bil postopek o glavni stvari (v danem primeru o priznanju tuje sodne odločbe) pravnomočno končan, pa ni dovoljeno izpodbijati s predlogom za obnovo postopka kot izrednim pravnim sredstvom.
ZMZPP člen 12, 12/1, 50, 50/1, 52, 52/3, 52/4, 96, 96/1, 97, 97/1.URS člen 25.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - izključna pristojnost slovenskega sodišča - identiteta stranke
V postopku, v katerem se odloča, ali bo tuja sodna odločba učinkovala na območju Republike Slovenije, je povsem nepomembno, v kakšnem materialnopravnem razmerju je bil predlagatelj z družbo D. L. d.o.o. oziroma D. L. G.. Za presojo identitete med sodbo, katere priznanje se zahteva, in predlogom z dne 7.10.2003, naperjenim zoper D. L. d.o.o., je odločilno le, kako je bila subjektivno opredeljena tožena stranka v sodbi Delovnega sodišča v Münchnu z dne 7.11.2001 opr. št. 30 Ca 14169/01.
Institut poprave sodbe oziroma sklepa ne sodi v sistem pravnih sredstev. Pritožnik neutemeljeno skuša pod krinko popravnega sklepa doseči spremembo sodne odločbe.
priznanje tuje sodne odločbe - negativna procesna predpostavka - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor o stvarni pravici na nepremičnini v Republiki Sloveniji
V prvem odstavku 64. člena ZMZPP je določena izključna pristojnost sodišča Republike Slovenije v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Tak spor je tudi spor razvezanih zakoncev o njunem skupnem nepremičnem premoženju. Zato ni mogoče priznati pravne veljavnosti odločbe srbskega sodišča o nepremičnini, ki se nahaja v Ljubljani.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - denarna kazen - izločitev sodnika
Kritika mora biti v skladu z njenim namenom pravno utemeljena in ne sme biti žaljiva (ne sme sramotiti prizadetega sodnika in izražati prezira do sodišč). Samo navajanje napak pri sojenju sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje negativnih vrednostnih ocen, kot so očitek pristranskosti, tendencioznosti in politične pogojenosti pa ni resna in dovoljena kritika dela sodnikov in sodišča.
Po oceni tega sodišča bi se pritožnica morala zavedati, da sodnikova pravna stališča, izražena pri opravljanju sodne funkcije, ne morejo biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Lahko bi sicer navedla, da pričakuje, da bo sodnik poročevalec pri odločanju izhajal iz predhodno izoblikovanega mnenja in zato ne bo več odprt za argumente njene stranke, izražene pri ponovljenem sojenju, ter da si je v postopku, v katerem je dvakrat že sodeloval kot sodnik poročevalec o isti zadevi, ustvaril določeno mnenje o spornem predmetu. Njen predlog za izločitev ni utemeljen na ta način, pač pa na način, ki diskvalificira sodnika poročevalca, katerega izločitev je predlagala. Tudi za to sicer dovoljeno procesno dejanje je potreben izkaz okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost, ni pa sprejemljivo zgolj zatrjevanje pristranskosti na več mestih v isti vlogi in v več vlogah, ki je poleg vsega tudi pravno neobrazloženo.
Izjave pritožnice glede politične pogojenosti in nemoralnosti sodbe Vrhovnega sodišča RS nimajo nobene zveze z odločitvijo v konkretni zadevi in k obrambi pravic tožene stranke v ničemer ne morejo pripomoči. Še manj ji koristijo trditve o vrhovnem sodniku, čigar družini naj bi bilo v denacionalizaciji vrnjeno veliko premoženje. Kritika sodne odločbe ni bila podana na pravno argumentiran in dostojen način, temveč na način, ki zmanjšuje ugled sodišča. Pritožnica enak slabšalni pristop, predvsem pri uporabi besedne zveze "nova politika sojenja" uporablja tudi v pritožbi, saj v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 98/2004, ki ji je pripisala politično pogojenost, zatrjuje uvedbo nove politike sojenja, kar pomeni pripisovanje nove usmeritve sojenja glede na spremenjene okoliščine. Pritožnica se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez negativnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.
Pri kaznovanju po 109. členu ZPP ne gre za kazenskopravno varstvo, zato ni potrebno ugotavljati pritožničinega namena, pač pa zadošča, da so njene izjave po vsebini žaljive.
Uredba Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2, 76, 76/1.ZPP člen 5, 339, 339/2-8.URS člen 22.ZNP člen 4, 37.ZMZPP člen 109, 109/4, 111.
načelo kontradiktornosti - možnost sodelovanja v postopku - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - nepravdni postopek
Ker udeleženca nista bila prisotna ob izvajanju dokazov in jima je bila zato odvzeta pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanje, je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP).
Pogoj za ugotavljanje vzajemnosti je najprej trditev ene od strank, da vzajemnosti ni. Do uveljavljanja take trditve zadošča domneva iz 3. odstavka 101. člena ZMZPP. Ker je nasproti udeleženec v ugovoru navedel samo, da med državama ni sklenjena bilateralna pogodba, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.