pritožba odvetnika - žalitev sodišča v vlogi - redovna kazen
Pritožničino zavzemanje za presojo po kazenskopravnih merilih tudi v primeru tako imenovanega redovnega kaznovanja je neutemeljeno, saj objektivna žaljivost spričo določbe prvega odstavka 109. člena ZPP zanj povsem zadošča.
Možnost popolne uresničitve pravice ščititi interese zastopane stranke ni v ničemer okrnjena s kratenjem tolerance do pooblaščenkinih trditev, ki so v razmerju do sodišča (ali stranke in drugega udeleženca v postopku) žaljive; ne le da so slednje vselej nedopustne, temveč po svoji naravi ne morejo nič prispevati k moči argumentacije in h kvalitetnejši artikulaciji stranke v uresničevanju njenih procesnih pravic – torej so vselej odvečne in neprimerne za obravnavanje.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6, 22. ZMZPP člen 4, 100, 111. ZPP člen 318. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – hrvaška sodna odločba – zamudna sodba – dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško – sistem omejenega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja v odločbi, ki je predmet priznanja
Po Pogodbi o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjeni med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, se mora sodišče v postopku za
priznanje sodne odločbe druge pogodbenice
omejiti na preizkus, ali so predložene vse zahtevane listine in ali so podane določene procesne predpostavke za priznanje (sistem omejenega preizkusa). Edina vsebinska predpostavka, ki jo preverja sodišče v postopku priznanja, je presoja skladnosti sodne odločbe druge pogodbenice z ustavo in pravnim redom države, ki vodi postopek priznanja. To pogodbeno določilo je strožje od določila ZMZPP, ki vsebinski preizkus tuje sodne odločbe omejuje na skladnost z javnim redom RS, vendar pa ne uvaja sistema meritornega preizkusa sodne odločbe sodišča druge države pogodbenice.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stališče sodišč, da je pritožnik z žaljivimi obdolžitvami v pritožbi izrazil negativno vrednostno sodbo o pooblaščencu nasprotne stranke in o delu sodišč, ki utemeljuje izrek denarne kazni, je tudi ob upoštevanju pritožnikove svobode izražanja pravilno.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih na podlagi lastne ocene pričakuje, bodisi doseže poseg v že opravljen postopek ali v že sprejeto odločitev, ki ji nasprotuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevantnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti.
Drugotožnica je v pritožbi navedla, da je sodnik pri vodenju sodnega postopka zavestno kršil zakon in izkrivljal pravo, da bi ji v postopku škodoval in nasprotni stranki neupravičeno dal prednost. Očitala mu je, da je sodno odločbo oprl na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo oziroma se krivo podtikajo (izigravajo) z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi. Drugotožnica je s temi trditvami prestopila mejo dovoljene kritike.
Stranka ima pravico do pravnega sredstva, v katerem se izjavi o dejstvih in pravu, pomembnih za izid postopka, in da je lahko v vlogi tudi kritična. Vendar možnost popolne uresničitve te njene pravice ni v ničemer okrnjena s kratenjem tolerance do trditev stranke, ki so žaljive; ne le da so slednje vselej nedopustne (109. člen v zvezi z 11. členom ZPP), temveč so tudi take, ki že po svoji naravi ne morejo nič prispevati k moči argumentacije in h kvalitetnejši artikulaciji stranke v uresničevanju njenih procesnih pravic (9. člen ZPP) – torej vselej odvečne in neprimerne za obravnavanje.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 37, 54, 66. ZMZPP člen 111. ZPP člen 353, 366. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba nemškega sodišča - sodba s pridržkom - spustitev v postopek - javni red - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001
Pojem spustitve v postopek je treba razlagati avtonomno, na temelju določbe navedene uredbe same. Kot spustitev v postopek je razumeti vsako obrambo tožene stranke, ki je naravnana neposredno na zavrnitev tožbe.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 37, 46.
Ovira za priznanje in ugotovitev izvršljivosti tuje sodne odločbe je v skladu z Uredbo ES št. 44/2001 lahko le sodna odločba, izdana v sporu med istima strankama, ne pa tek sodnega postopka o isti zadevi. Nepravnomočnost tuje sodne odločbe more biti le razlog za prekinitev postopka za priznanje tuje sodne odločbe.
ZMZPP člen 96. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba avstrijskega sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - vročanje - naslov vročitve sodnega pisanja
Presoja vprašanja, ali nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku izdaje tuje sodne odločbe ni mogel sodelovati.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - denarna kazen
Navajanje napak pri sojenju prvostopenjskega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje že navedenih negativnih vrednostnih ocen pa je žalitev sodišča. Pritožnik se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez slabšalnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - procesni javni red - obveznost izvedbe naroka v postopku priznanja tuje sodne odločbe
Dejstvo, da vročitev tožbe glede na tedanja pravila v državi izvora ni bila opravljena pravilno, samo po sebi ne more predstavljati ovire za priznanje. Glede na to, da je bila osebna vročitev poskušana, da je bila poskušana na naslovu, ki ga je nasprotni udeleženec sam prijavil, in da je bila tožba vročena osebi, ki jo je nasprotni udeleženec predložil za sprejemanje pošte, pa ni mogoče reči, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku izdaje sodne odločbe, katere priznanje se zahteva.
ZMZPP člen 4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-3.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - mednarodna pogodba med R Slovenijo in R Hrvaško - obveščenost odsotne stranke o postopku
Toženec je imel tudi dovolj časa za odgovor in pripravo na narok, tako da je pogoj iz 3. točke 21. člena ZMZPP izpolnjen.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih pričakuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevatnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti. In tožnik je s pisanjem, ki ga je pritožbeno sodišče sankcioniralo, to mejo nedvomno prestopil.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 35, 41, 43.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba Uredbe sveta (ES) št. 44/2001
V smislu 1. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 gre za civilno in gospodarsko zadevo, ker je podlaga obveznosti prodajna pogodba in obveznost kupca plačati kupnino. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval prisotnosti javnopravnih elementov niti dejstev, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod izjeme iz drugega odstavka 1. člena.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2.ZMZPP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 108, 109, 109/4, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - načelo kontradiktornosti
Okoliščine, ki bi napotovale na retroaktivno uporabo Uredbe v skladu z njenim drugim odstavkom 66. člena, niso podane, zato mora preizkus, ali je mogoče priznati tujo sodno odločbo, v konkretnem primeru temeljiti na določilih ZMZPP.
izločitev sodnika - dopolnitev sodbe - postopek iz razmerij med starši in otroki - načelo oficialnosti
Pritožbeno sodišče pred odločitvijo o zadevi lahko predlaga sodišču prve stopnje, da izda še morebitne dopolnilne odločitve in nato sočasno odloči o pritožbah v celotni zadevi. S tem ni prizadeta neodvisnost sodnika prve stopnje, niti ni utemeljen dvom v pristranskost sodnika pritožbenega sodišča.
Ker pritožnica izrecno navaja, da pravdni stranki nista predlagali dopolnitve sodbe, je treba pojasniti, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz razmerij med starši in otroki, v katerem je zaradi varstva otrokovih koristi posebej poudarjeno načelo oficialnosti. To pomeni, da sodišče ni vezano samo na zahtevke pravdnih strank temveč odloči po uradni dolžnosti tudi brez postavljenega zahtevka.
Kadar okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika niso izkazane, izločitvene zahteve ni mogoče utemeljevati s stališčem, da je bila grajana sodna odločitev pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali presojo, sprejeto v postopku, v katerem so bile kršene procesne določbe, je namreč mogoče izpodbijati z rednimi, pa tudi (če so podani ustrezni pogoji) z izrednimi pravnimi sredstvi