Stranka ima pravico do pravnega sredstva, v katerem se izjavi o dejstvih in pravu, pomembnih za izid postopka, in da je lahko v vlogi tudi kritična. Vendar možnost popolne uresničitve te njene pravice ni v ničemer okrnjena s kratenjem tolerance do trditev stranke, ki so žaljive; ne le da so slednje vselej nedopustne (109. člen v zvezi z 11. členom ZPP), temveč so tudi take, ki že po svoji naravi ne morejo nič prispevati k moči argumentacije in h kvalitetnejši artikulaciji stranke v uresničevanju njenih procesnih pravic (9. člen ZPP) – torej vselej odvečne in neprimerne za obravnavanje.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 37, 54, 66. ZMZPP člen 111. ZPP člen 353, 366. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba nemškega sodišča - sodba s pridržkom - spustitev v postopek - javni red - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001
Pojem spustitve v postopek je treba razlagati avtonomno, na temelju določbe navedene uredbe same. Kot spustitev v postopek je razumeti vsako obrambo tožene stranke, ki je naravnana neposredno na zavrnitev tožbe.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 37, 46.
Ovira za priznanje in ugotovitev izvršljivosti tuje sodne odločbe je v skladu z Uredbo ES št. 44/2001 lahko le sodna odločba, izdana v sporu med istima strankama, ne pa tek sodnega postopka o isti zadevi. Nepravnomočnost tuje sodne odločbe more biti le razlog za prekinitev postopka za priznanje tuje sodne odločbe.
ZMZPP člen 96. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba avstrijskega sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - vročanje - naslov vročitve sodnega pisanja
Presoja vprašanja, ali nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku izdaje tuje sodne odločbe ni mogel sodelovati.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - denarna kazen
Navajanje napak pri sojenju prvostopenjskega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje že navedenih negativnih vrednostnih ocen pa je žalitev sodišča. Pritožnik se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez slabšalnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - procesni javni red - obveznost izvedbe naroka v postopku priznanja tuje sodne odločbe
Dejstvo, da vročitev tožbe glede na tedanja pravila v državi izvora ni bila opravljena pravilno, samo po sebi ne more predstavljati ovire za priznanje. Glede na to, da je bila osebna vročitev poskušana, da je bila poskušana na naslovu, ki ga je nasprotni udeleženec sam prijavil, in da je bila tožba vročena osebi, ki jo je nasprotni udeleženec predložil za sprejemanje pošte, pa ni mogoče reči, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku izdaje sodne odločbe, katere priznanje se zahteva.
ZMZPP člen 4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-3.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - mednarodna pogodba med R Slovenijo in R Hrvaško - obveščenost odsotne stranke o postopku
Toženec je imel tudi dovolj časa za odgovor in pripravo na narok, tako da je pogoj iz 3. točke 21. člena ZMZPP izpolnjen.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih pričakuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevatnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti. In tožnik je s pisanjem, ki ga je pritožbeno sodišče sankcioniralo, to mejo nedvomno prestopil.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 35, 41, 43.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba Uredbe sveta (ES) št. 44/2001
V smislu 1. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 gre za civilno in gospodarsko zadevo, ker je podlaga obveznosti prodajna pogodba in obveznost kupca plačati kupnino. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval prisotnosti javnopravnih elementov niti dejstev, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod izjeme iz drugega odstavka 1. člena.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2.ZMZPP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 108, 109, 109/4, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - načelo kontradiktornosti
Okoliščine, ki bi napotovale na retroaktivno uporabo Uredbe v skladu z njenim drugim odstavkom 66. člena, niso podane, zato mora preizkus, ali je mogoče priznati tujo sodno odločbo, v konkretnem primeru temeljiti na določilih ZMZPP.
izločitev sodnika - dopolnitev sodbe - postopek iz razmerij med starši in otroki - načelo oficialnosti
Pritožbeno sodišče pred odločitvijo o zadevi lahko predlaga sodišču prve stopnje, da izda še morebitne dopolnilne odločitve in nato sočasno odloči o pritožbah v celotni zadevi. S tem ni prizadeta neodvisnost sodnika prve stopnje, niti ni utemeljen dvom v pristranskost sodnika pritožbenega sodišča.
Ker pritožnica izrecno navaja, da pravdni stranki nista predlagali dopolnitve sodbe, je treba pojasniti, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz razmerij med starši in otroki, v katerem je zaradi varstva otrokovih koristi posebej poudarjeno načelo oficialnosti. To pomeni, da sodišče ni vezano samo na zahtevke pravdnih strank temveč odloči po uradni dolžnosti tudi brez postavljenega zahtevka.
Kadar okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika niso izkazane, izločitvene zahteve ni mogoče utemeljevati s stališčem, da je bila grajana sodna odločitev pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali presojo, sprejeto v postopku, v katerem so bile kršene procesne določbe, je namreč mogoče izpodbijati z rednimi, pa tudi (če so podani ustrezni pogoji) z izrednimi pravnimi sredstvi
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (96. člen ZMZPP), ne pa tudi opustitev vročitve sodbe prve stopnje. Morebitna opustitev vročitve sodbe prve stopnje je sicer ovira za nastop pravnomočnosti sodbe, vendar pa se v postopku priznanja pravilnost izdanega potrdila o pravnomočnosti ne more preverjati.
priznanje tuje sodne odločbe - identiteta predloga za priznanje in tuje sodne odločbe - izvršba - pravni naslednik
Nasprotni udeleženec v obravnavanem postopku je družba D. d.o.o. V tej fazi postopka ni več sporno, da se sodba Delovnega sodišča v Münchnu 30 Ca 14169/01 z dne 7.11.2001 glasi na toženo stranko D. GmbH. Ker gre za dva subjekta, ne obstoji identiteta med sodbo, katere priznanje se zahteva, in predlogom z dne 7.10.2003, naperjenim zoper D. d.o.o.,
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 23.ZPP člen 70, 70/1-5, 339, 339/2-2, 353.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroci - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pridržek javnega reda - razgovor z otrokom - izločitveni razlog
Točka b 23. člena Uredbe Sveta ES št. 2201/2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo daje podlago za zavrnitev zahteve za razglasitev izvršljivosti odločbe o starševski odgovornosti, če položaj otroka v postopku izdaje te odločbe ne bi bil skladen z bistvenimi procesnimi načeli države, s kateri se priznanje zahteva. Ker iz odločbe italijanskega sodišča, ki je predmet tega postopka, izhaja, da je svetovalni organ, ki je bil vključen v postopek, opravil razgovor s hčerjo udeležencev v tem postopku, navedena ovira za razglasitev izvršljivosti ni podana.
Samo dejstvo ovadbe, vložene v zadevi, ki ni povezana s sporno izvršilno zadevo in ki ne more izkazovati kazenske odgovornosti ovadenega, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana sodnikova nevtralnost.
sodnik – naravni sodnik – zakoniti sodnik – zahteva za izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev
Določba drugega odstavka 72. člena ZPP o časovni omejitvi možnosti uveljavljanja zahteve za izločitev sodnika glede na stadij postopka je jasna in ne terja nobene razlage; po naravi stvari je logično utemeljena z nesmiselnostjo izločevanja sodnika po tem, ko je o stvari že odločil. Problem, ki ga načenja pritožnik, je namišljen, saj od trenutka, ko stranka zve za okoliščine, ki bi utegnile povzročiti suspektnost sodnika, zanjo ni nobenih ovir za (vnaprejšnje) izločevanje takega sodnika – neodvisno od tega, kateri sodnik (sodniki) je (so) naravni sodnik(i) v konkretni zadevi po (tudi sicer) vnaprej določenih in znanih pravilih. Ker je pritožnik zahteval izločitev sodnika v stadiju postopka, v katerem te možnosti ni več imel glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZPP, je izpodbijana odločitev pravilna.