denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku – procesna disciplina – žalitev sodišča v vlogi
Z vidika pričakovanja strank zaupanje v sodni sistem pomeni, da bodo prav zato, ker sodniki sodijo po ustavi in zakonu, pri opravljanju njihovega dela pa jih vodijo visoki etični standardi, pri sodišču lahko dosegle varstvo svojih pravic. Očitek v pritožbi, ki implicira, da sodniki uživajo privilegiran položaj v družbi, ki ni v skladu z ustavno opredelitvijo sodstva, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1-2a. ZMZPP člen 95, 103, 103/2, 111. ZPP člen 365, 365/2. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - zahteva za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe po pravnomočnosti sklepa o priznanju
Glede na to, da je bilo o priznanju tuje sodbe že pozitivno odločeno v pravnomočno končanem postopku, so v tem postopku za razglasitev njene izvršljivosti brez slehernega pomena ugovorne in pritožbene navedbe nasprotne udeleženke o izvoru terjatve predlagatelja, glede na katerega naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo Uredbe Sveta št. 44/2001 spričo ovire iz določbe njenega člena 1, točke 2/a.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 45, 54, 55. ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
Nasprotni udeleženec v ugovoru zatrjuje, da mu tožba ni bila pravilno vročena. Formularno potrdilo, ki je bilo priloženo predlogu, je prav glede tega podatka pomanjkljivo izpolnjeno, saj v rubriki 4.4. nima navedenega datuma vročitve tožbe. Vendar je po oceni Vrhovnega sodišča nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zgolj zaradi te pomanjkljivosti predlog za razglasitev izvršljivosti zavrne. Po določbi 55. člena Uredbe lahko sodišče, če potrdilo iz 54. člena Uredbe, ni predloženo, določi rok za predložitev ali sprejme enakovredno listino, ali se odpove predložitvi, če je mnenja, da ima dovolj informacij. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je treba tudi v primeru, ko se med postopkom pokaže, da je potrdilo glede bistvenega podatka pomanjkljivo, ravnati v skladu z navedeno določbo 54. člena Uredbe in predlog vrniti v dopolnitev.
Zgolj izraženo pravno mnenje oziroma pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodniške funkcije, ne more biti razlog za izločitev sodnika in zato ne utemeljen odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP.
pritožba zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika – pravni interes - zavrženje pritožbe
Z ugoditvijo pritožbi in razveljavitvijo izpodbijanega sklepa bi toženec v nadaljevanju postopka lahko dosegel, da bi sodišče njegovo zahtevo za izločitev sodnic obravnavalo po vsebini. Ker pa je višje sodišče že meritorno odločilo o kasnejši zahtevi toženca za poimensko izločitev sodnic, katerih izločitev je (opisno) zahteval tudi z zahtevo, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, je vsebinsko obravnavanje svoje vloge že dosegel. To pa pomeni, da ni (več) podan pravni interes za odločitev o njegovi pritožbi.
izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika
Okoliščina, da je bil sodnik pritožbenega sodišča v preteklosti sodnik pri istem sodišču kot sodnica, ki je izdala sodbo na prvi stopnji, in da oba izvirata iz iste pokrajine, ni taka, da bi povzročila upravičen dvom v njegovo nepristranskost.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – bolezen stranke - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začne teči, ko preneha vzrok (za zamudo naroka), ki je preprečeval vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Res je, kot trdi tožeča stranka, da s popravnim sklepom sodišče ne sme posegati v vsebino svoje odločitve. Sodišče je namreč na svojo odločitev vezano takoj, ko je razglašena oziroma odpravljena (prvi odstavek 320. člena ZPP). To pomeni, da je mogoče s popravnim sklepom odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa le pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba I“) člen 33, 34, 38, 44, 66. ZPP člen 339, 339/2-8, 414.
priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES 44/2001 - Bruseljska uredba I - razglasitev izvršljivosti sodbe, ki je izvršljiva v državi izvora - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se v tem postopku zahteva, je bila izdana 4. 11. 2008, tožba pa je bila v državi izvora (na Poljskem) vložena dne 26. 10. 2005. V skladu s predpostavko časovne veljavnosti iz 66. člena Uredbe sveta (ES) št 44/2001
z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba) je torej potrebno uporabiti Uredbo in ne ZMZPP (
ZMZPP se ne uporablja več, kolikor ureja vsebinsko isto kot Uredba
Ker sodišče tudi o povrnitvi stroškov postopka lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in ker tega v zvezi s stroški plačila takse za pritožbo tožnik ni postavil, tudi ni ostalo nič za odločanje še odprtega v postopku na drugi stopnji, o čemer bi moralo sodišče odločiti z dopolnilno odločbo in kar je nujni pogoj za njeno izdajo glede na določbo 325. člena ZPP.
izločitev sodnika – pravica do nepristranskega sojenja – pravno stališče sodnika v drugih sporih – odklonitveni razlog
Zaradi narave sodnega odločanja sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije v prejšnjih zadevah, v katerih je bil kot procesni subjekt udeležen nasprotni udeleženec, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 22, 22/2-2.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba Republike Hrvaške - sklep o začasni odredbi - prenehanje veljavnosti začasne odredbe - zastopanje procesno nesposobne stranke
Če začasna odredba ne velja več, potem njene veljavnosti ni mogoče priznati.
Ker tudi po hrvaškem procesnem pravu zadostuje vročitev vabila samo pooblaščencu, o nepravilnostih sodišča pri vabljenju ni mogoče govoriti. Procesno nesposobnega toženca je zastopala njegova žena kot njegova skrbnica, njo pa pooblaščeni odvetnik, zato tudi ni mogoče govoriti o nepravilnostih pri zastopanju procesno nesposobne stranke. Če je prišlo do nepravilnosti ali nerazumevanja v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem, tega ni mogoče očitati sodišču.
Toženec je v svojem ugovoru izpodbijal le pravilnost sodbe Občinskega sodišča v Cazinu, ki je bila v tem postopku priznana, ni pa navajal nobenih razlogov iz 96. in naslednjih členov ZMZPP, ki bi lahko predstavljali oviro za priznanje tuje odločbe.
ZMZPP člen 4, 111. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21-3, 23, 23/2.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje dela sodne odločbe - skrbnost začasnega zastopnika stranke - prebivališče stranke - mednarodna pogodba - pravni interes
ZMZPP ne govori o delnem priznanju tuje sodne odločbe, vendar pa je tudi del sodne odločbe lahko predmet priznanja, če izpolnjuje pogoje za to.
Pravni interes je procesna predpostavka vsakega sodnega postopka, tudi če zakon tega izrecno ne določa. Predlagatelj nima pravnega interesa po priznanju sodne odločbe v tistem delu, ki se njega ne tiče oziroma s katerim je odločeno o terjatvi drugega tožnika.
Morebitno ne dovolj vestno ravnanje začasnega zastopnika v postopku pred tujim sodiščem ni razlog za zavrnitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe.
Četudi je pritožnica menila, da so sodišče prve stopnje pri odločitvi o denarnem kaznovanju vodili (izključno) izvenpravni, torej nedovoljeni motivi, bi to lahko zatrjevala na dostojen način.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66, 66/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Za konkreten primer, ko je bila sodba deželnega sodišča v Darmstadtu izdana po njeni uveljavitvi, je treba uporabiti Uredbo Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004 dalje (prvi odstavek 66. člena Uredbe).
ZMZPP člen 93 - 103. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001.
priznanje tuje sodne odločbe
Postopek pred sodiščem v Augsburgu je bil začet in končan pred uveljavitvijo Uredbe Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004. Za priznanje pred tem sprejete sodbe je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZZMZPP.
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba nemškega sodišča - javni red - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - zloraba procesnih pravic - bivališče toženca
V procesni javni red Republike Slovenije spada pravica do kontradiktornega postopka kot izraz pravice do enakega varstva pravic. Prepoved zlorabe pravic oziroma načelo poštene uporabe pravic pa je temeljno načelo tako procesnega kot materialnega prava in tudi temeljno moralno načelo. Kot tako prav tako sodi v javni red Republike Slovenije in učinek priznanja odločbe, ki jo je predlagatelj dosegel z zlorabo pravic, posledica katere je bila tudi kršitev pravice kontradiktornosti nasprotnega udeleženca, bi bil v nasprotju s procesnim javnim redom, ki zapoveduje pošteno uporabo pravic strank v postopku.
izločitev sodnika sodišča druge stopnje – sodelovanje pri ponovnem odločanju v isti zadevi
Določba 5. točke 70. člena ZPP se ne nanaša na tiste primere, ko je sodnik na pritožbeni stopnji že sodeloval pri odločanju v predmetni zadevi, ne glede na to, ali je predmet odločanja vsebinske ali procesne narave, in ko je zadeva ponovno predložena v pritožbi postopek.