V skladu z določili ZMZPP je bil predlogu za priznanje tuje sodne odločbe priložen izvirnik tuje sodne odločbe ter njen overjen prevod. Na sodbi se nahaja klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti. Navedeno pomeni, da slovenski organ izhaja iz domneve, da je bila sodba nasprotnemu udeležencu vročena, četudi s fikcijo. Če temu ni bilo tako, mora nasprotni udeleženec doseči razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti pri sodišču, kjer je tekel postopek.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na izpodbijanje tuje sodne odločbe po vsebini, je treba nasprotnemu udeležencu ponovno pojasniti, da sodišče tuje sodne odločbe ne sme presojati po njeni vsebini, saj je o tem že odločalo Gospodarsko sodišče v Beogradu.
denarna kazen - kaznovanje stranke - žalitev sodišča v vlogi - pritožba
Kljub osebni prizadetosti pritožnika, ki je bil, kot je to razvidno iz opravičila predsednika okrožnega sodišča, zaradi komunikacijskega šuma deležen neprimerne obravnave, njegova vloga in njena vsebina ne predstavljata primernega načina izražanja pritožnikovih pogledov na sodno zadevo in njegovih občutkov ob dogodku dne 17. 9. 2014, še manj pa so njegovi pozivi sodnici na vrnitev magistrskega naziva in odhod iz sodniške službe v povezavi z obrambo pravic strank v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne prispevajo.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje odvetnika
Odvetničinega zapisa v pritožbi, češ da pri odločitvi sodišče zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe, ter odloča v želji po zaslužkarstvu, nedvomno ni mogoče uvrstiti v polje racionalnih pritožbenih argumentov. Hkrati pa tudi po oceni Vrhovnega sodišča negativno posega v ugled in avtoriteto sodstva in ni sprejemljiv z vidika pravice do svobode izražanja, varovane s prvim odstavkom 39. člena Ustave.
Nobena država ne priznava vseh tujih sodnih odločb, pač pa države za priznanje določajo omejitve glede na različne kriterije, kot so vrsta pravnega razmerja, ki je neposreden predmet odločbe, vrsta postopka in vrsta sodne odločbe. Glede na prvonavedeni kriterij (vrsto pravnega razmerja) priznanje omejujejo na tuje sodne odločbe, s katerimi so urejena civilna razmerja. Pojem civilnopravnih razmerij za potrebe njihove uporabe določajo mednarodne konvencije in interni predpisi držav; uporabiti je treba predpis države priznanja: tuja sodna odločba se namreč s priznanjem inkorporira v pravni red države priznanja, zato mora presoja, ali gre za civilnopravno razmerje, temeljiti na njenem pravu.
Dosedanje, četudi za pritožnico neugodne odločitve sodnic same po sebi ne kažejo na njihovo nepristranskost, kakšnih drugih razlogov, iz katerih bi utegnil izhajati dvom o tem, pa pritožnica ni navedla. Tudi sicer pa mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017622
ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 365, 365-1. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 40, 40/1, 44. ZNP člen 31, 31/3, 37.
priznanje tuje sodne odločbe - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Pritožba je bila vložena prepozno, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP, 111. členom ZMZPP, 37. členom ZNP in prvim odstavkom 40. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah).
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - pravica do izjave v postopku - pooblaščenec -
Tožnikova odvetnica s spornimi pritožbenimi navedbami ni prestopila meje dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku.
Ob upoštevanju konkretnega konteksta zadeve se izkaže, da so bile besede tožnikove odvetnice „o nemoralnem in nepoštenem ravnanju toženca, ki mu je kljub pomanjkanju ustrezne trditvene podlage pomagalo višje sodišče“, ki so sicer ostre, v pritožbi zapisane v povezavi z obrambo pravic pred sodiščem in v funkciji te obrambe, kar govori v prid večje tolerance.
ZArbit člen 9, 9/2, 14, 14/3, 14/3-1. ZPP člen 274. URS člen 23.
nepravdni postopek - arbitražni sporazum - imenovanje arbitra - procesne predpostavke - poziv - pravica do sodnega varstva - zavrženje predloga
Zavrženje predloga za imenovanje arbitra zaradi opustitve predhodnega poziva nasprotnemu udeležencu predstavlja resno omejitev pravice od sodnega varstva, zato bi morala biti taka sankcija v zakonu določena izrecno in nedvoumno. Ker ni, predhodni poziv nasprotnemu udeležencu za imenovanje arbitra iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZArbit ni procesna predpostavka za sodno varstvo, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja predlagatelj.
obnova postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku
Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP je podan, če stranki z nezakonitim ravnanjem, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obstoj možnosti za predlagatelja doseči ugodnejšo odločbo je predpostavka za dovoljenost obnovitvenega predloga in mora zato biti podana pri uveljavljanju vseh obnovitvenih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017486
ZMZPP člen 50, 50/1, 73, 73/2, 75, 96, 96/1, 96/2, 97, 97/1, 100, 101, 101/3, 108, 108/1, 109, 109/3, 111. ZIZ člen 13, 13/1. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - odločba švicarskega sodišča - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev - izključna pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - vzajemnost -
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP, saj iz potrdila glede sodnih odločb in sodnih poravnav, ki ga je izdalo kantonsko sodišče Schaffhausen v Švici dne 6. 6. 2013, izhaja, da je bilo pisanje o začetku postopka nasprotnemu udeležencu vročeno 15. 9. 2009.
URS člen 25. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21. ZMZPP člen 111. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška odločba - pravna pomoč med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo - - pravica do pravnega sredstva - procesni javni red - pravica do sodelovanja v postopku
Pravica do pravnega sredstva je res zagotovljena v 25. členu URS in kršitev te pravice bi lahko predstavljala utemeljen ugovor v okviru procesnega javnega reda. Ta pravica spada v sklop pravice do sodelovanja v postopku, stranka se pa lahko sodelovanju v postopku odpove. Za odpoved je treba šteti tudi neizčrpanje pravnih sredstev v državi izvora, ki bi kršitev te pravice lahko (učinkovito) odpravila in ki jih je imela stranka v konkretnem primeru dejansko na voljo. Sodišče prve stopnje ima prav, ko poudarja, da je nasprotni udeleženec tisti, ki bi moral utemeljiti, zakaj te kršitve ni mogel uveljavljati v državi izvora.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 101, 101/3.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba srbskega sodišča identiteta stranke v postopku - obstoj vzajemnosti
Zavezanec v postopku priznanja tuje sodne odločbe je lahko samo oseba, zoper katero je tekel postopek, v katerem je bila izdana sodna odločba, katere priznanje se zahteva.
vročanje - vabilo na glavno obravnavo - napačna vročitev - obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje
V konkretni zadevi je bistveno, ali se je tožnik s sodnim pisanjem seznanil, čeprav mu je bilo le-to vročeno napačno. Glede na ugotovitve pritožbenega sodišča, da so 1) bila stečajnemu upravitelju že vročena druga sodna pisanja na domači naslov, 2) da je podpis na sporni vročilnici enak podpisu osebe, ki je sodna pisanja prevzemala na naslovu pravne osebe, ter 3) da je bil v preteklosti s sodnimi pisanji, vročenimi na takšen način, seznanjen in da je sam izpovedal, da pošto, čeprav je naslovljena na en naslov, dobi na drugega, je utemeljen zaključek, da je bil stečajni upravitelj z vabilom na pritožbeno obravnavo seznanjen.
priznanje tuje sodne odločbe – sodba sodišča Bosne in Hercegovine - ugotovitev očetovstva - preživljanje otrok - preživnina - določitev preživnine v odstotku plače - javni red - možnost sodelovanja stranke v postopku - dokazno breme
Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca ni v nasprotju z javnim redom v RS v smislu določbe 100. člena ZMZPP.
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel ter da se ne spomni, da bi osebno prejel tožbo ali kakršnokoli vabilo na obravnavo v postopku in da je podal odgovor na tožbo, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člen ZMZPP, ki bi pomenile oviro za priznanje tuje sodne odločbe.
ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
izvršljivost tuje sodne odločbe - nizozemska sodba - spustitev v postopek
V konkretnem primeru se je toženec s sodbo z dne 23. 12. 2010 seznanil in zoper njo vložil pritožbo, s čimer je izkazana možnost toženca, da je lahko zamudno sodbo izpodbijal in navajal, da mu sodba ni bila vročena oz. mu ni bila omogočena učinkovita obramba njegovih pravic.
ZArbit člen 9, 9/3, 40, 40/2-2, 41, 41/2. ZNP člen 37. ZPP člen 365.
razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe - stroški arbitražnega postopka
Sodišče po drugem odstavku 41. člena ZArbit lahko zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe le, če je podan kateri izmed razlogov za razveljavitev iz 2. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona, da pa nasprotna udeleženka obstoja takšnih razlogov ni izkazala.
kaznovanje stranke – žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen
Očitki v pritožbi z dne 21. 6. 2013, ki implicirajo, da so sodniki pristranski in koruptivni, rušijo zaupanje v sodni sistem in izpodkopavajo avtoriteto sodišča. Ker niso v ničemer stvarno povezani z vsebino pritožbe, je njihov edini namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti. Višina denarnega zneska 300,00 EUR je sorazmerna s težo žalitve.
predlog za izločitev sodnika - sodnik višjega sodišča - rok
Ker je sodišče druge stopnje odločilo na seji senata, bi moral toženec predlog za izločitev sodnic podati do tega dne. Relevanten trenutek, do katerega lahko stranka predlaga izločitev sodnika, je izdaja odločbe in ne njena odprava.