ZArbit člen 9, 9/2, 14, 14/4, 14/5. ZNP člen 7, 21, 37.
nepravdni postopek - arbitraža - imenovanje arbitra - lista arbitrov - stroški arbitražnega postopka - pristojnost sodišča - dogovor strank
Sodišče z listo arbitrov res ne razpolaga, ampak to ni (ne more biti) ovira za imenovanje arbitra v skladu z določbo 14. člena ZArbit, ki določa pristojnost sodišča za to v primeru, če se arbitraža ne more konstituirati. ZArbit, ki določa tipična in v praksi preverjena pravila o imenovanju arbitrov, ki omogočajo imenovanje neodvisnih in nepristranskih arbitrov z ustreznimi strokovnimi ali poslovnimi izkušnjami in kvalifikacijami ter znanjem jezika.
prekinitev postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
ZPP člen 70, 70-5, 71, 71/1. ZMZPP člen 109. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 32, 36, 38, 45, 45/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - plačilni nalog - pojem sodne odločbe - praksa SEU - odločba tujega sodišča - javni red - začasno izvršljiv plačilni nalog - potrdilo o izvršljivosti - ugovor - sestava senata
Nobene ovire ni za to, da v senatu, ki odloča o ugovoru, ne bi sodeloval sodnik, ki je izdal predhodni sklep.
Izvršljiva sodna odločba je vsaka izvršljiva odločba po pravu države članice, v kateri je izdana, in jo izda sodni organ, ter se ne nanaša samo na odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi na odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja.
Učinek priznanja odločitve, v kateri je preživnina za mladoletnega otroka po višini določena na drugačen način (v odstotku mesečnega dohodka preživninskega zavezanca), kot bi to storilo slovensko sodišče po določbah ZZZDR (v opredeljenem denarnem znesku), ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Okoliščine, ki jih navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, kažejo na spremembo okoliščin, ki jih je imelo sodišče pred očmi pri določanju višine preživnine, kar pa ni ovira priznanju tuje sodne odločbe. Za prilagoditev višine preživnine spremenjenim razmeram so namreč upravičencem in zavezancem namenjene drugačne pravne poti.
Tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe med tožencema v obravnavani pravdi predstavlja le vmesni ugotovitveni zahtevek. Ta zaradi prejudicialnosti do glavnega (izbrisnega) zahtevka ne obremenjuje ne tožencev ne sodišča, zato uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP).Ta mora biti podan glede glavnega predmeta spora, ki je v konkretnem primeru oblikovalna (izbrisna) tožba, za katero se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
Naknadna in povratna prekinitev pravdnega postopka do odločitve v upravnem postopku, ki je bil pred tem že prekinjen prav zaradi odločitve v tej pravdi, ni dopustna.
priznanje tuje sodne odločbe - izrek o stroških - potrdilo o pravnomočnosti
Tuja sodna odločba, katere priznanje se zahteva v tem postopku, je v celoti opremljena s potrdilom o izvršljivosti (30. 5. 2014), dodatno pa še s potrdilom o pravnomočnosti, v katerem pa je v resnici označeno le: „točka 2“ in datum 2. 4. 2014. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta točki 1. in 2. izreka glede na konkretne okoliščine neločljivo povezani. S točko 2. je bila namreč odločitev o stroških spremenjena (ob delni ugoditvi pritožbe tukajšnjega nasprotnega udeleženca). Opis spremembe pa je jezikovno res podan v 1. točki. Točka 1 je zato nujno razlagalno inkorporirana v točki 2. Pojasni namreč za kakšno spremembo, o kateri govori druga točka izreka, gre. Ker je tako, pritožnikov očitek o formalni pomanjkljivosti ni utemeljen.
ZMZPP člen 108, 108/3, 109, 109/4, 109/5. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 66, 66/2, 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-14, 356.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - sestava sodišča - izločitev sodnika - uporaba Uredbe 44/2001 ratione temporis - razlogi sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba senata
Sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti zato, ker sodišče ni izrecno navedlo konkretne določbe pravnega predpisa, na katerega je oprlo svojo odločitev o pravilnosti uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah za konkretni primer.
pritožba - sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o plačilu sodne takse - plačilni nalog
Ugovor zoper plačilni nalog je bil zavrnjen, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil podan kateri od ugovornih razlogov. Ta sta po določbi prvega odstavka 34. a člena ZST-1 dva: da je bila taksa že plačana in da jo je sodišče napačno odmerilo.
izločitev sodnika - odklonilni razlog - nepristranskost
Okoliščine, ki jih navaja predlog za izločitev, ne utemeljujejo ne subjektivnega ne objektivnega vidika pristranskosti, poleg tega pa po ustaljeni sodni praksi pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more predstavljati odklonilnega razloga.
ZOdv člen 34a, 34c, 34c/1, 34c/2, 34d. Uredba Sveta ES 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34, 34-1, 35, 36. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - pridržek javnega reda - tuj odvetnik - imenik tujih odvetnikov - pravica do opravljanja odvetniškega poklica
Tuj odvetnik iz države članice EU, ki ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, lahko ob sodelovanju s slovenskim odvetnikom, vloži predlog za priznanje tuje sodne odločbe.
žalitev sodišča - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - pravica do izjave v postopku
Vrhovno sodišče ocenjuje, da tožnik s pritožbenimi navedbami ni prestopil meje dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku. Bistveni za takšno presojo sta okoliščini, da gre za družinsko zadevo in da je tožnik pravni laik, ki (vsaka zase in skupaj) upravičujeta večjo toleranco.
Tožnikova v pritožbi zapisana kritika sicer res ni vsebovala zgolj pravnih argumentov, poleg tega bi lahko nekaterim od njih pripisali tudi nekoliko slabšalno zaznamovanost, vendarle to še ne pomeni, da so (bili) žaljivi v smislu 109. člena ZPP.
ZMZPP člen 101. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 66.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VS0017928
ZARSS člen 17, 22. Pravilnik o višini nagrade in o povračilu potnih stroškov mediatorjem, ki delujejo v programih sodišč člen 7, 8.
mediacija - stroški mediacije - nagrada za mediatorja - sklep o odmeri nagrade - ugovor zoper sklep o odmeri nagrade - pritožba - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Zoper sklep o odmeri nagrade, s katerim „vodja programa“ odloči o ugovoru zoper odmero nagrade, pritožba ni dovoljena.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja
Po ustaljeni sodni praksi pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog.
S sklepanjem z nespornega pravno relevantnega dejstva (odklonitev pravice iz naslova garancije) na drugo pravno relevantno dejstvo (izražena zahteva tožnika po popravilu) meje dovoljenega ni prekoračilo, ampak je nakazalo, kakšen bi lahko bil rezultat dokazne ocene ob uporabi splošnih zakonov mišljenja in izkušenj človeškega spoznanja. Skladno z dejstvom, da gre za hipotetično možnost, ki jo je treba šele preveriti v novem sojenju, je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje,
denarna kazen - žalitev sodišča - žalitev v vlogi - kaznovanje stranke - pristojnost za izdajo odločbe o kaznovanju - praksa Sodišče Evropske unije (SEU)
Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic je najprej v zadevi Kyprianou proti Cipru (pritožba št. 73797/01) nato pa tudi v zadevi Pečnik proti Sloveniji (pritožba št. 44901/05) zavzelo stališče, da v primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranskosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča. Navedlo je tudi, da je višje ali vrhovno sodišče v takem primeru dolžno to napako odpraviti.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je sodišče druge stopnje v tej zadevi z razveljavitvijo sklepa sodišča prve stopnje o kaznovanju tožnice ravnalo v skladu z napotki ESČP. Nato pa je samo ocenilo, da so bile navedbe tožnice žaljive.
Za presojo, ali sodba nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije, ni relevantna okoliščina, da je preživnina v izreku tuje sodne odločbe določena oziroma dotedanja preživnina spremenjena na drugačen način, kot bi bila (glede na ustaljeno sodno prakso) v izreku sodbe sodišča Republike Slovenije.
Eno od procesnih ovir za priznanje tuje sodne odločbe predstavlja izključna pristojnost sodišča ali organa Republike Slovenije. Pri utemeljevanju izključne pristojnosti slovenskega sodišča se nasprotni udeleženec sklicuje na tretji odstavek 50. člena ZPP, ki pa take pristojnosti ne predpisuje, pač pa določa krajevno pristojno sodišče le za primer, ko je sodišče Republike Slovenije mednarodno pristojno zaradi premoženja tožene stranke v Republiki Sloveniji, torej za primer, če bi upravičenka do preživnine v sporu izkoristila pristojnost, urejeno v 75. členu ZMZPP.