Očitno je, da je sodišče pred tem storilo računsko pomoto in od celotnega vtoževanega (pa s prvostopenjsko sodbo zavrnjenega) zneska v točki I/3 (1.109,04 EUR) odštelo na drugi stopnji priznani znesek (347,64 EUR) ter prisodilo razliko, namesto da bi prisodilo samo znesek 347,64 EUR. Navedeno računsko napako in zato napačno zapisan znesek v izreku sodbe je sodišče smelo odpraviti.
ZMZPP člen 95, 96, 96/1, 96/2, 100, 110. ZPP člen 103, 224. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 10.
Vročanje sodnih pisanj med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, se je v obdobju, ko so bile sporne vročitve opravljene (v letih 2010 in 2011) izvajalo skladno s Haaško konvencijo. Ta v 10. členu določa, da je v državah, ki temu ne nasprotujejo, vročanje mogoče (tudi) neposredno preko pošte.
Pravilnosti izdanega potrdila o pravnomočnosti v postopku priznavanja tuje sodne odločbe ni mogoče preverjati. To se presoja po pravu države, v kateri je bilo izdano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00014468
ZPP člen 437. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2a, 39, 45, 45/1a, 51, 51/1, 53. ZIZ člen 55.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pojem sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - plačilni nalog - praksa SEU - začasno izvršljiv plačilni nalog - javni red - prekinitev postopka
Sodna odločba je vsaka odločba, ki jo izda sodni organ (sem ne sodijo le odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja). Uredba Bruselj I bis v točki a) 2. člena to izrecno tudi določa.
Prekinitev postopka je izjema od načela izvršljivosti sodbe, izvršljive v državi članici izvora, zato zahteva restriktivno razlago. Namenjena je uravnoteženju dolžnikovega položaja z možnostjo, da se ta izjemoma, kadar je to nujno potrebno, s prekinitvijo posebej varuje. Cilj tega ukrepa je namreč v tem, da se stranko, zoper katero se zahteva izvršitev, obvaruje pred škodo, ki presega nevšečnosti, ki redno spremljajo izvršbo. Pavšalen očitek pritožnika, da bi sodišče postopek moralo prekiniti, ne zadošča.
Pritožba iz 357. a člena ZPP ni dovoljena v primerih, ko višje sodišče v pravdnem postopku razveljavi sklep sodišča prve stopnje. Ob smiselni uporabil določb ZPP enako velja za ekvivalentne sklepa iz izvršilnega postopka.
izločitev sodnika - pravica do pritožbe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji.
izločitev sodnika - višji sodnik - nezadovoljstvo z delom sodnika
Tudi če bi bilo res, da so bile v prejšnjem pritožbenem postopku podane procesne kršitve, napačno uporabljeno materialno pravo, ali sprejeta napačna dokazna ocena na morebitni pritožbeni obravnavi, to še ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1, 46, 46/1, 46/3. ZPP člen 182, 182/3, 208, 208/5. ZIZ člen 41, 42, 42.b.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - vročitev predloga - potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe - javni red
Varščina je namenjena le začasnemu zavarovanju položaja nasprotnega udeleženca za škodo, ki bi jo utegnil utrpeti zaradi spremembe tuje sodne odločbe v postopku s pravnimi sredstvi v državi izvora. Ker je tuja sodna odločba postala pravnomočna, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za naložitev plačila varščine.
stroški pravdnega postopka - pravočasnost zahteve na povrnitev stroškov
Odločitev sodišče druge stopnje o strankini pritožbi na seji senata je pričakovana, zato ne predstavlja okoliščine iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki bi stranko upravičevala do zahteve za povrnitev stroškov v nadaljnjih petnajstih dneh od prejema odločbe pritožbenega sodišča.
dovoljenost pritožbe - nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - zavrženje pritožbe
Pritožba ni dovoljena zato, ker je bil z izpodbijanim sklepom postopek pravnomočno končan, po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP pa je mogoče sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, izpodbijati z revizijo.
ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 72/7, 73, 73/1, 363, 363/3. ZIZ člen 15.
predlog za izločitev višjih sodnikov - izločitev sodnika višjega sodišča - odločanje o predlogu - nepopolna vloga - zavrženje predloga - pravica do pravnega sredstva
V izpodbijanem sklepu je sodišče pojasnilo, da končne odločbe, zoper katero bi bila dovoljena pritožba, v tem (izvršilnem) postopku ne bo, zaradi česar je dolžnika poučilo o pravici do pritožbe zoper izdani sklep. Pravica do (samostojne) pritožbe zoper sklep je sicer pravilo; drugače je le, kadar zakon za posamezen sklep določa drugače. Ker bi bila v tem postopku dolžniku pravica do pritožbe zoper sklep sploh onemogočena (do situacije, ko bi dolžnik lahko vložil ti. pridržano oziroma nesamostojno pritožbo, namreč sploh ne bo prišlo), je pojasnilo sodišča druge stopnje pravilno in v skladu z ustavnopravnim jamstvom pavice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
Za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo).
nepravdni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - drugostopenjski razveljavitveni sklep - dovoljenost pritožbe - smiselna uporaba ZPP
Iz besedila 357.a člena ZPP izhaja, da je zakonodajalec pritožbo zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča vezal na položaj, ko slednje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne na položaj, ko razveljavi njegov sklep.
Smiselna uporaba 357.a člena ZPP v nepravdnih postopkih pomeni, da je pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je razveljavljen sklep sodišča prve stopnje, ki je po svoji naravi ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku, dopustna.
Sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, so v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pa pomeni, da takšni sklepi nimajo narave sodbe.
Stranka lahko zahteva izločitev sodnika, ki postopa v zadevi (prvi in tretji odstavek 72. člena ZPP), pri čemer mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo (četrti odstavek 72. člena ZPP). Tožnik v zahtevi za izločitev višje sodnice A. A. takih okoliščin ni navedel. Zato je bila njegova zahteva za njeno izločitev pravilno zavržena kot nepopolna in nerazumljiva, ne da bi mu bila prej vrnjena v dopolnitev oziroma popravo, saj se za zahtevo za izločitev določbe 108. člena ZPP ne uporabljajo (peti odstavek 72. člena ZPP).
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obrazložitev sklepa - razveljavitev sklepa
Cilj pravnega sredstva po 357.a členu ZPP je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeravno bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V konkretnem primeru izpodbijani sklep pritožbenega sodišča sploh ne vsebuje tehtanja, ali bi pritožbeno sodišče o zadevi lahko odločilo samo ali ne, zato ga je Vrhovno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.
V nepravdnih postopkih pri uporabi določb ZPP o prekluziji treba upoštevati naravo in še posebej tudi vrsto nepravdnega postopka. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je predlagalni postopek in v njem je uveljavljeno razpravno načelo, zato ni mogoče na načelni ravni izključiti smiselne uporabe pravil ZPP o prekluziji. Vendar pa mora sodišče določbe ZPP smiselno uporabiti tako, da uravnoteži postopkovne pravice udeležencev.
Predlagatelj skuša doseči priznanje tuje sodne odločbe zato, da bi z izvršbo uveljavil pravico do učinkovitega sodnega varstva. Zato nima prav sodišče prve stopnje, ki je absolutno prednost dalo iskanju materialne resnice in je v ponovljenem postopku dopustilo neomejeno navajanje novot. Prav tako nima prav, ko navaja, da ima sodišče tudi v zvezi z vprašanjem vzajemnosti oficiozna pooblastila. Na pridržek vzajemnosti sodišče pazi le na ugovor nasprotnega udeleženca in ne po uradni dolžnosti, tako kot na pridržek javnega reda.
Nasprotni udeleženec je ta pridržek dolžan izkazati in zato je prav, da je pri tem časovno omejen. Pomembno pa je, da so časovne omejitve takšne, da je nasprotnemu udeležencu omogočeno, da se opredeli do vseh relevantnih vidikov sporne stvari. Negativne posledice prekluzije je praviloma mogoče udeležencu nepravdnega postopka naložiti le, če je prekršil svojo obveznost prispevanja k pospešitvi postopka. Nasprotni udeleženec se je v prvem postopku zavedal pomembnosti ugovora glede pridržka vzajemnosti, pa sodišču ni predlagal pridobitve izraelskega prava in je ves čas vztrajal le pri ugovoru, da je podan pridržek vzajemnosti, ker izraelska sodišča ne obravnavajo zahteve za priznanje tuje sodne odločbe, če je ta vložena več kot pet let po izdaji sodbe. Izrecno je navedel, da vsebine izraelskega prava ne dokazuje z listinami, ker ne želi po nepotrebnem povečevati stroškov postopka. Zamudo z navajanjem novih ugovorov je zato treba v celoti pripisati njegovi krivdi.
V pravni teoriji je poudarjeno, da za obstoj vzajemnosti ni nujno, da bi tuja država predvidela povsem enake predpostavke in postopek za priznanje tujih sodnih odločb, saj v tem primeru vzajemnosti praktično nikoli ne bi bilo. Treba je le oceniti, ali so načeloma možnosti za priznanje tujih sodnih odločb v tej državi zaradi drugačne pravne ureditve bistveno manjše. Po oceni pritožbenega sodišča tudi ob upoštevanju določb izraelskih določb zakona, ki urejajo priznanje tujih sodnih odločb ni izkazano, da bi bili izraelski pogoji in postopek priznanja toliko strožji, da bi bilo priznavanje slovenskih sodnih odločb do te mere oteženo, da je mogoče govoriti o pridržku vzajemnosti. Pomembno je, da nasprotni udeleženec ni niti zatrjeval, niti izkazal, da bi izraelska sodišča v primerljivem primeru, ko bi šlo za odločbo kakšne druge evropske države, priznanje tuje sodne odločbe zavrnila. Takšnega primera pritožbeno sodišče tudi ni našlo v prikazu izraelske sodne prakse na področju priznavanja tujih sodnih odločb. Pritožbeno sodišče tako kot ob prvem odločanju zagovarja stališče, da je treba k ugotavljanju dejanske materialne vzajemnosti pristopiti prožno, saj je v interesu držav, da se gradi medsebojno zaupanje in pravna varnost državljanov.7 Zato je treba restriktivno pristopiti k zavračanju priznanja zaradi vzajemnosti. Žrtve nasprotnega pristopa so stranke, ki želijo zavarovati svoje pravice. S tem, ko se omogoči izvršba tuje sodbe, se strankam zagotavlja učinkovito varstvo njihovih pravic tudi pravice do sodnega varstva iz 6. člena ESČP.
Sodišče prve stopnje je izčrpno obrazložilo, da je izraelsko sodišče nasprotnemu udeležencu omogočilo sodelovanje v postopku in je bilo torej v celoti spoštovano načelo kontradiktornosti. Načelo kontradiktornosti je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki ga zagotavlja tudi 22. člen Ustave. V kontradiktornem postopku mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze, pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke in da sodeluje v dokaznem postopku. Ugotovljeno je bilo, da je bilo vse to nasprotnemu udeležencu v postopku pred izraelskim sodiščem omogočeno.
Tako v slovenskem kot v izraelskem civilnem postopku veljata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo, kar je logična posledica prevlade avtonomije volje strank v materialnem civilnem pravu. Stranka lahko z različnimi dispozitivnimi dejanji vpliva na rezultat postopka. Ena takšnih možnosti je tudi, da se odloči, da v dokaznem postopku ne bo sodelovala in s tem sprejme, da bo sodišče odločitev oprlo na dokaze, ki jih sodišču predloži nasprotna stranka oziroma, da bo sodišče uporabilo svoja pravila o izvajanju dokaznega postopka. Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje na podlagi izraelske sodne prakse v zadevi „Axelrod“ odločilo, da bo pri prisoji odškodnine za premoženjsko škodo kljub temu, da tožnik glede izgube zaslužka in stroškov oskrbe sodišču ni predložil nobenih listinskih dokazil, upoštevalo aktuarni izračun, nikakor ne pomeni kršitve načela enakega varstva pravic v postopku. Toženec je imel možnost, da takemu pristopu nasprotuje, vendar se je svoji pravici odrekel, v zadnji fazi postopka še s tem, ko zoper odločbo o določitvi višine odškodnine tudi ni vložil pritožbe.
Tudi v slovenski sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da je razmerje med zdravnikom in bolnikom praviloma pogodbene narave, ne glede na to, ali gre za zdravnika zasebnika, ali za zdravnika, ki opravlja svoje delo v javni zdravstveni ustanovi. Tako bi tudi po slovenskem pravu sodišče uporabilo določbo 147. člena OZ le v primeru, če bi ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena z zdravstveno ustanovo, v kateri je bila operacija opravljena. Iz obrazložitve izraelske sodbe pa izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj pogodbo sklenil neposredno s tožencem. Ugovor, da bi bil nasprotni udeleženec tudi ob takšnih ugotovitvah zaradi določbe 147. člena OZ zavarovan pred neposredno odškodninsko odgovornostjo, tako ni utemeljen.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi, pisanje prejme. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
Okoliščine, da je bil sklep nasprotnemu udeležencu vročen med sodnimi počitnicami, Vrhovno sodišče ne more upoštevati po uradni dolžnosti.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/4, 72/5, 72/6, 72/7, 363, 363/2. ZIZ člen 15.
izločitev sodnikov višjega sodišča - zavrženje zahteve - posebna pritožba
Kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00009064
ZIZ člen 15. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/4-7, 73, 363, 363/2.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - zavrženje zahteve - posebna pritožba
Kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/6, 363, 363/2. ZIZ člen 15.
izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - pravica do pritožbe
Zoper sklep, s katerim je višja sodnica zavrgla nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba. Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve za izločitev očitno neutemeljene ali celo pomenijo zlorabo procesne pravice. Nepravilnost ali nezakonitost sklepa o zavrženju zahteve lahko stranka, predlog katere je bil zavržen, uveljavlja v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari.
Drugačen je položaj, kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, saj v tem primeru stranka, predlog katere je bil zavržen, nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa nima možnosti uveljavljati v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Opisani položaj je izjemen oziroma bistveno različen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP in ki ga zato ni mogoče uporabiti.