kaznovanje stranke postopka - žalitev v vlogi - žalitev sodišča - žalitev sodnika - denarna kazen - pravica do izjave v postopku
Pravica do izjavljanja v postopku je priznana v povezavi s pravico do učinkovitega sodnega varstva in se po naravi stvari nanaša na izjave, ki so za odločitev sodišča v konkretni zadevi pomembne. Stranka lahko tudi ostro, odprto in kritično uveljavlja razloge, ki po njenem mnenju kažejo na nezakonitost sodne odločbe. Kolikor pa gre zgolj za splošno in pavšalno izražanje prezira do sodstva ali za osebne napade na sodnika, ki niso povezani z odločitvijo v konkretni zadevi, je očitno, da tovrstne izjave niso namenjene obrambi strankinih pravic oziroma, da k obrambi ne morejo v ničemer doprinesti.
postopek za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je razveljavilo sklep v postopku za izdajo začasne odredbe, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se torej ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357a. člena ZPP in torej ni dovoljena ter jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
nepravdni postopek - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji
Pritožnik bi moral upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera sodišče druge stopnje, če bi samo odpravilo kršitve, prekomerno poseglo v predlagateljičino pravico do pritožbe.
ZPP člen 406. ZMZPP člen 68, 96, 97, 100, 110. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 1.
priznanje tuje sodne odločbe - zakonski spor - preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - izključna pristojnost slovenskega sodišča - predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe - sodelovanje v postopku - vsebinski preizkus sodbe - pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Bosno in Hercegovino
Kaj so zakonski spori, določa ZPP v prvem odstavku svojega 406. člena: to so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Vse druge pravde, ki sicer izvirajo iz zakonske zveze, niso zakonske pravde - to velja tudi za premoženjske spore med zakoncema in za spore glede preživljanja (nekdanjega) zakonca, ki se obravnavajo v rednem pravdnem postopku in ne po pravilih poglavja ZPP o postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki. Posledično tudi v postopku priznanja tuje sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o preživnini za nekdanjega nepreskrbljenega zakonca, uporaba 68. člena ZMZPP ne pride v poštev.
Vrhovno sodišče je določbo 357. a člena ZPP razlagalo tako, da je zavzelo stališče, da je pritožba dovoljena tudi v tistih postopkih, v katerih se ZPP uporablja smiselno, pa v njih sodišča vedno odločajo s sklepi, če je izpodbijani sklep po svoji naravi ekvivalenten sodbam, izdanim v pravdnem postopku. To pomeni, da dokončno urejajo pravno razmerje med udeleženci postopka.
Očitno je, da je sodišče pred tem storilo računsko pomoto in od celotnega vtoževanega (pa s prvostopenjsko sodbo zavrnjenega) zneska v točki I/3 (1.109,04 EUR) odštelo na drugi stopnji priznani znesek (347,64 EUR) ter prisodilo razliko, namesto da bi prisodilo samo znesek 347,64 EUR. Navedeno računsko napako in zato napačno zapisan znesek v izreku sodbe je sodišče smelo odpraviti.
ZMZPP člen 95, 96, 96/1, 96/2, 100, 110. ZPP člen 103, 224. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 10.
Vročanje sodnih pisanj med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, se je v obdobju, ko so bile sporne vročitve opravljene (v letih 2010 in 2011) izvajalo skladno s Haaško konvencijo. Ta v 10. členu določa, da je v državah, ki temu ne nasprotujejo, vročanje mogoče (tudi) neposredno preko pošte.
Pravilnosti izdanega potrdila o pravnomočnosti v postopku priznavanja tuje sodne odločbe ni mogoče preverjati. To se presoja po pravu države, v kateri je bilo izdano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00014468
ZPP člen 437. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2a, 39, 45, 45/1a, 51, 51/1, 53. ZIZ člen 55.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pojem sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - plačilni nalog - praksa SEU - začasno izvršljiv plačilni nalog - javni red - prekinitev postopka
Sodna odločba je vsaka odločba, ki jo izda sodni organ (sem ne sodijo le odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja). Uredba Bruselj I bis v točki a) 2. člena to izrecno tudi določa.
Prekinitev postopka je izjema od načela izvršljivosti sodbe, izvršljive v državi članici izvora, zato zahteva restriktivno razlago. Namenjena je uravnoteženju dolžnikovega položaja z možnostjo, da se ta izjemoma, kadar je to nujno potrebno, s prekinitvijo posebej varuje. Cilj tega ukrepa je namreč v tem, da se stranko, zoper katero se zahteva izvršitev, obvaruje pred škodo, ki presega nevšečnosti, ki redno spremljajo izvršbo. Pavšalen očitek pritožnika, da bi sodišče postopek moralo prekiniti, ne zadošča.
Pritožba iz 357. a člena ZPP ni dovoljena v primerih, ko višje sodišče v pravdnem postopku razveljavi sklep sodišča prve stopnje. Ob smiselni uporabil določb ZPP enako velja za ekvivalentne sklepa iz izvršilnega postopka.
izločitev sodnika - pravica do pritožbe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji.
izločitev sodnika - višji sodnik - nezadovoljstvo z delom sodnika
Tudi če bi bilo res, da so bile v prejšnjem pritožbenem postopku podane procesne kršitve, napačno uporabljeno materialno pravo, ali sprejeta napačna dokazna ocena na morebitni pritožbeni obravnavi, to še ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1, 46, 46/1, 46/3. ZPP člen 182, 182/3, 208, 208/5. ZIZ člen 41, 42, 42.b.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - vročitev predloga - potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe - javni red
Varščina je namenjena le začasnemu zavarovanju položaja nasprotnega udeleženca za škodo, ki bi jo utegnil utrpeti zaradi spremembe tuje sodne odločbe v postopku s pravnimi sredstvi v državi izvora. Ker je tuja sodna odločba postala pravnomočna, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za naložitev plačila varščine.
stroški pravdnega postopka - pravočasnost zahteve na povrnitev stroškov
Odločitev sodišče druge stopnje o strankini pritožbi na seji senata je pričakovana, zato ne predstavlja okoliščine iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki bi stranko upravičevala do zahteve za povrnitev stroškov v nadaljnjih petnajstih dneh od prejema odločbe pritožbenega sodišča.
dovoljenost pritožbe - nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - zavrženje pritožbe
Pritožba ni dovoljena zato, ker je bil z izpodbijanim sklepom postopek pravnomočno končan, po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP pa je mogoče sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, izpodbijati z revizijo.
nepravdni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - drugostopenjski razveljavitveni sklep - dovoljenost pritožbe - smiselna uporaba ZPP
Iz besedila 357.a člena ZPP izhaja, da je zakonodajalec pritožbo zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča vezal na položaj, ko slednje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne na položaj, ko razveljavi njegov sklep.
Smiselna uporaba 357.a člena ZPP v nepravdnih postopkih pomeni, da je pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je razveljavljen sklep sodišča prve stopnje, ki je po svoji naravi ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku, dopustna.
Sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, so v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pa pomeni, da takšni sklepi nimajo narave sodbe.
ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 72/7, 73, 73/1, 363, 363/3. ZIZ člen 15.
predlog za izločitev višjih sodnikov - izločitev sodnika višjega sodišča - odločanje o predlogu - nepopolna vloga - zavrženje predloga - pravica do pravnega sredstva
V izpodbijanem sklepu je sodišče pojasnilo, da končne odločbe, zoper katero bi bila dovoljena pritožba, v tem (izvršilnem) postopku ne bo, zaradi česar je dolžnika poučilo o pravici do pritožbe zoper izdani sklep. Pravica do (samostojne) pritožbe zoper sklep je sicer pravilo; drugače je le, kadar zakon za posamezen sklep določa drugače. Ker bi bila v tem postopku dolžniku pravica do pritožbe zoper sklep sploh onemogočena (do situacije, ko bi dolžnik lahko vložil ti. pridržano oziroma nesamostojno pritožbo, namreč sploh ne bo prišlo), je pojasnilo sodišča druge stopnje pravilno in v skladu z ustavnopravnim jamstvom pavice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
Za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo).
Stranka lahko zahteva izločitev sodnika, ki postopa v zadevi (prvi in tretji odstavek 72. člena ZPP), pri čemer mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo (četrti odstavek 72. člena ZPP). Tožnik v zahtevi za izločitev višje sodnice A. A. takih okoliščin ni navedel. Zato je bila njegova zahteva za njeno izločitev pravilno zavržena kot nepopolna in nerazumljiva, ne da bi mu bila prej vrnjena v dopolnitev oziroma popravo, saj se za zahtevo za izločitev določbe 108. člena ZPP ne uporabljajo (peti odstavek 72. člena ZPP).
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obrazložitev sklepa - razveljavitev sklepa
Cilj pravnega sredstva po 357.a členu ZPP je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeravno bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V konkretnem primeru izpodbijani sklep pritožbenega sodišča sploh ne vsebuje tehtanja, ali bi pritožbeno sodišče o zadevi lahko odločilo samo ali ne, zato ga je Vrhovno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.