S popravnim sklepom je mogoče popravljati zgolj napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (328. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Kot je pravilno pojasnilo sodišče v izpodbijanem sklepu, s popravnim sklepom ni dopustno popravljati morebitnih vsebinskih napak v sodni odločitvi, torej napak, ki zadevajo pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev. Če bi ravnali drugače, bi storili natanko to, kar sodiščema očita pritožnik. Če bi pritožbeno sodišče s popravnim sklepom poseglo v svojo vsebinsko odločitev, bi namreč poseglo v formalno pravnomočno odločitev. Ne le, da bi s tem preseglo pooblastilo iz 328. člena ZPP, marveč bi tudi kršilo ustanovo pravnomočnosti.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
V pritožbi na podlagi 357.a člena ZPP pritožnik ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na pravnomočno odločitev višjega sodišča, saj Vrhovno sodišče preizkuša le, ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je uporabilo kasatorično pooblastilo, namesto da bi o zadevi samo dokončno odločilo.
ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 357a. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 42/1.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - odločanje o pritožbi - izvedenec - sklep o odmeri nagrade izvedencu - zelo zahtevno mnenje - ustno mnenje izvedenca - pritožbena obravnava - odmera prispevka
Po presoji Vrhovnega sodišča izvedenci kot strokovni pomočniki sodišča (in ne stranke postopka) niso podvrženi sistemu prekluzij, zato se tudi prepoved pritožbenih novot iz prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nanje ne razteza. To izhaja že iz jezikovne razlage prvega odstavka 286. člena ZPP, v kateri je zakonodajalec izrecno naslovil stranke: "Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, […]." Isti pomen izhaja tudi iz namenske razlage. Smoter ureditve prekluzij v pravdnem postopku je namreč, da se od strank (in predvsem odvetnikov kot njihovih pooblaščencev) dosežeta pričakovana skrbnost in trud, ki naj (so)prispevata h koncentraciji in pospešitvi postopka. Poseg v pravico do izjavljanja iz 22. člena Ustave RS ene stranke namreč upravičuje pravica do sojenja v razumnem roku iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS nasprotne stranke. Ščiti torej stranko pred procesno neaktivnostjo nasprotne stranke, s čimer se zagotavlja večja vsebinska kvaliteta sodnega varstva v razumnem roku. Vrhovno sodišče je pretehtalo, da v razmerju izvedenca do strank potrebe po takšni zaščiti in intervenciji ni. Sicer pa postopek izplačila nagrade izvedencu predstavlja samostojno celoto, o kateri se odloča neodvisno od postopka o glavni stvari, zato ne more povzročiti zastoja v procesu vsebinskega odločanja.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede pomembnega materialnopravnega in dejanskega sklopa (vprašanje nujnih deležev) sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski odločbi opredelitev do njih popolnoma izostala, saj je dedič nujni delež uveljavljal šele v pritožbi. Če bi se sodišče druge stopnje prvič ukvarjalo s vprašanjem nujnega dedovanja bi se postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča, kar bi pomenilo kršitev pravice do dvostopenjskega sojenja.
zavrnitev pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje
Pritožbeno sodišče je pojasnilo, zakaj je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (6. točka izpodbijanega sklepa). Pritožnik se temu zoperstavlja z laičnimi razlogi, ki jih je Vrhovno sodišče dobesedno povzelo, a v luči kritike uporabe razveljavitvenega pooblastila niso razumljivi. Razumne obrazložitve v 6. točki izpodbijanega sklepa zato po presoji Vrhovnega sodišča ne omajajo. Ker je tako, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 357. a člena ZPP potrdilo.
zavrnitev pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - laična pritožba
Pritožnik v laični pritožbi ne uveljavlja razlogov iz 357.a. člena ZPP. Navaja le vsebinske razloge, zaradi katerih pa po 357. a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357. a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - izvedba dokaznega postopka - pravica do pritožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnica zgolj posplošeno navaja, da bi na podlagi določila 357.a člena ZPP sodišče druge stopnje lahko glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek in odpravilo pomanjkljivosti oziroma opravilo novo sojenje, saj samo napačno ugotavlja dejstva iz sodbe sodišča prve stopnje. S temi navedbami pa ne preseže abstraktne ravni, ki jo predstavlja navedena procesna določba. Razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi moralo samo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani.
To pravno sredstvo, ki je sicer poimenovano pritožba, je zamejeno na en sam procesni pritožbeni razlog. Ta je opisan v drugem odstavku 357.a člena ZPP ter je bil strankam že pojasnjen tudi v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Nanaša se na vprašanje (ne)pravilne uporabe razveljavitvenega pooblastila.
Pritožnica tega pritožbenega razloga ne uveljavlja, marveč napada vsebinske razloge sklepa pritožbenega sodišča.
Ko Vrhovno sodišče takšno, nedovoljeno grajo vsebinske odločitve iz pritožbene vloge odlušči, ostane le še gola pritožba.
Nasprotni udeleženec se v pritožbi tematsko loteva vsebine sodne odločbe o glavni stvari. To pa ni predmet pritožbenega odločanja, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ničnost pogodbe - skupno premoženje - nasprotovanje moralnim načelom
Vrhovno sodišče soglaša s presojo, da so podane ovire, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o utemeljenosti podrejenega tožbenega zahtevka. Zato, da bo sodišče lahko odgovorilo na zgoraj povzete pravno pomembne ugovore tožnice, bi moralo na drugi stopnji prvič ugotavljati v dejanskem in pravnem pogledu obsežen sklop dejstev. Najprej za odločitev o predhodnem vprašanju, ali druga družba spada v posebno premoženje toženca, ki na prvi stopnji sploh ni bilo obravnavano. Če pa bi prišlo do ugotovitve, da je prišlo do prenosa nepremičnin iz skupnega v posebno premoženje toženca, pa bi moralo sodišče ugotavljati tudi povsem nov sklop dejstev glede tržne vrednosti nepremičnin in izpolnitve obveznosti plačila realne kupnine. Vrhovno sodišče soglaša, da z delno razveljavitvijo odločbe sodišča prve stopnje ni prekomerno poseženo v pravico tožnice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in je prav, da je sodišče druge stopnje glede na okoliščine obravnavanega primera dalo prednost pravici strank do pritožbe.
ZNP-1 člen 6. ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/2. URS člen 23, 25.
razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Vrhovno sodišče je predvsem zaradi koristi otroka ocenilo, da pritožbeno sodišče ne bi moglo prvič opraviti vseh potrebnih - številnih manjkajočih dokaznih aktivnosti in ukrepov ne da bi bila pri tem varovana pravica do sojenja na dveh stopnjah sodišč oziroma pravica do pritožbe. Pritožbeno sodišče bi na instančni ravni prvič izvajalo številne in kompleksne dokazne ter procesne aktivnosti ter določalo ukrepe, ki se osredinjajo na pravno odločilno vprašanje otrokove največje koristi, ukrepe pa moralo tudi spremljati skozi časovno obdobje. To tudi pomeni, da postopek pred pritožbenim sodiščem ne bi pripomogel k hitrejši rešitvi zadeve, torej ne bi pripomogel k zagotavljanju pravice iz 23. člena Ustave RS.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - ugotovitev dejstva - ugoditev pritožbi
Vse kar je treba v tej zadevi glede na presojo pritožbenega sodišča (Višjega sodišča v Celju) še storiti, je, da se glede na procesno ponudbo strank ugotovi, kdaj je bil v kazenskem postopku vložen premoženjskopravni zahtevek. Ni videti razumnega razloga, da pritožbeno sodišče tega ne bi moglo storiti samo. Na podlagi pooblastila iz petega odstavka 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbi zoper razveljavitveni sklep ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v nov postopek, da iz podatkov spisa ugotovi manjkajoče dejstvo in samo dokončno odloči v zadevi.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - razveljavitev prvostopenjske odločbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
Toženec v pritožbi navaja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - meje preizkusa v pritožbenem postopku - pavšalne pritožbene navedbe - zavrnitev pritožbe
Višje sodišče je v 17. točki obširno obrazložilo, zakaj razveljavlja sodbo sodišča prve stopnje, opravilo je tudi tehtanje, s temi razlogi pa se pritožnik ne sooči ter le pavšalno navede, da se bo zavlekel že do sedaj dolg postopek. Ob taki pritožbi Vrhovno sodišče lahko le sprejme rezultat opravljenega tehtanja, ki potrjuje razveljavitev. Vrhovno sodišče je zato toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - utemeljenost zahtevka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Toženka sicer določilo 357.a člena ZPP citira in trdi, da bi moralo sodišče druge stopnje napake odpraviti samo. A taka njena graja izpodbijanega sklepa ostaja le na abstraktni ravni s citiranjem te zakonske določbe. Konkretno pa s pritožbo napada vsebino zadeve - temelj in višino posameznih stroškov, ki bi jih morala plačati kot ena od etažnih lastnic večstanovanjske stavbe. S tako grajo pa - tudi ob sklicevanju na procesne določbe, ki grajo pritožbenega razveljavitvenega sklepa sicer omogočajo - ne more uspeti.
ZPP člen 338, 338/1, 357a, 357a/2. DZ člen 138, 141, 183, 189.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - delna razveljavitev - sklep o zavrnitvi pritožbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - stiki - kasatorično pooblastilo - izpodbijani del - obseg pritožbenega preizkusa - nedovoljeni pritožbeni razlogi - neupoštevne navedbe - zavrnitev pritožbe
Zakon je pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejil izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga ne napada, saj ne navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko ugotovljeno kršitev sodišča prve stopnje samo odpravilo, temveč uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in še to glede tistega dela sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila njegova pritožba zavrnjena. Tega dela sklepa s pritožbo po 357a. členu ZPP niti ni dovoljeno izpodbijati ter so pritožbene navedbe že zato neupoštevne.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Pritožnica v pritožbi uveljavlja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožbena obravnava - ugoditev pritožbi
Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v logičnost te ocene, bi te dokaze sámo lahko ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, po potrebi postavilo predlaganega izvedenca ter odločilo v zadevi.
ZPP člen 354, 355, 357.a, 357a/5. URS člen 23, 25.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - napačna uporaba materialnega prava - pooblastila pritožbenega sodišča - pritožbena obravnava - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe - neupravičena obogatitev - zavrnitev pritožbe
Razlogi iz odločbe sodišča druge stopnje pravilno utemeljujejo uporabo kasatoričnega pooblastila, saj vprašanji celotnega kompleksa dejstev v zvezi z višino tožbenega zahtevka in s pobotnim ugovorom predstavljata taki samostojni pravni celoti, da bi bilo poseženo v strankino pravico do pritožbe (v načelo instančnosti), če bi sodišče druge stopnje prvič samo odločilo o njiju.