pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - motenje posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožba se zavrže.
Prvi odstavek 357. a člena ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje - in ne vključuje tudi primerov, kakršen je obravnavani (motenje posesti).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - procesno dejansko stanje - kršitev pravil o vročanju - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - zavrnitev pritožbe
Dilema, s katero se je moralo tu soočiti Vrhovno sodišče, je, ali je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ali pa zgolj dvomi, da je bila vročitev pravilno opravljena.
Če bi veljalo slednje, potem zadeva na pritožbeni stopnji sploh še ne bi bila zrela za odločitev o pritožbi, marveč bi bilo treba opraviti postopek po drugem odstavku 345. člena ZPP oziroma izpeljati dokazni postopek o spornih procesnih dejstvih. Tedaj bi se Vrhovnemu sodišču zastavilo vprašanje, na katerega doslej še ni odgovorilo: ali je namreč uporaba kasatoričnega pooblastila v takšnem primeru zajeta s pritožbenimi razlogi po 357a. členu ZPP.
Ob ugotovitvi, da vročitev tožbe ni bila pravilna, je na dlani, da je postopek šele na začetku in torej spada pred sodišče prve stopnje.
ZPP člen 355, 355/1, 357a, 357a/2. DZ člen 138, 138/4.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - pooblastila pritožbenega sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Odločitev ni ustrezno obrazložena, zato je mogoče pritrditi pritožniku, da je razlog za razveljavitev v resnici nestrinjanje višjega sodišča z materialnopravno presojo, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga pa odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče razveljaviti.
ZPP člen 8, 347, 347/1, 347/2, 355, 355/1, 357a, 357a/5.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - celovita presoja izvedenih dokazov - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je potrebno takrat, ko bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico do pravnega sredstva, na primer če bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče se ne strinja, da sodišče druge stopnje ugotovljenih kršitev ne more odpraviti sámo. Zgolj ugotovitev, da je sodišče prve stopnje kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP, ker ni opravilo celovite in ustrezne dokazne ocene v zvezi s pravočasnostjo vložitve motenjske tožbe, ne narekuje razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem že opravilo dokazni postopek (zaslišalo priče in vpogledalo v listinsko dokumentacijo), dopolnjevanje dokaznega postopka in/ali dokazne ocene ne bi pomenila ugotavljanja samostojnega sklopa dejstev in pravnih vprašanj.
ZPP člen 351, 351/1, 354, 354/2, 355, 355/2, 357a. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dolgotrajnost postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
V konkretnem primeru postopek traja že več kot 16 let, kar vsekakor pomeni zelo hudo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izkazana je zato kršitev drugega odstavka 354. člena in drugega odstavka 355. člena ZPP, ki sodišču druge stopnje kategorično prepoveduje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - preklic darila - prekluzivni rok za vložitev tožbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - zavrnitev pritožbe
Nosilni razlog za uporabo kasatoričnega pooblastila je, da zgolj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno pisanje sodbe, pravica strank do sojenja v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) ne bo trpela, po drugi strani pa bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravico do pravnega sredstva, saj bi bil celotne sklop dejanskih ugotovitev plod postopka na zgolj eni stopnji sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00062353
Uredba Sveta (ES) št. 1215/1999 z dne 10. junija 1999 o spremembi Uredbe št. 19/65/EGS o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj člen 45, 45/1, 45/1-a. ZMZPP člen 96, 100.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje odločbe hrvaškega sodišča - procesni javni red - pravica do sodelovanja v postopku - zavrnitev pritožbe
V nasprotju s trditvami nasprotnega udeleženca je bila glavna obravnava pred tujim sodiščem opravljena, zato ni bilo namreč kršeno niti določilo 96. člena ZMZPP, po katerem se priznanje tuje sodne odločbe zavrne, če nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku ni mogel sodelovati, niti ni bil kršen (procesni) javni red.
Tožniki so t. i. navadni sosporniki. V takem primeru je treba sodno takso za predlog za dopustitev revizije odmeriti vsakemu tožniku posebej, in sicer glede na vrednost njegovega zahtevka.
Po drugem odstavku 41. člena ZPP se ne določi le stvarna pristojnost, ampak tudi vrednost spornega predmeta, ki je relevantna za odmero sodne takse.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - rok za vložitev pritožbe - vloga poslana nepristojnemu sodišču - očitna pomota odvetnika - neskrbnost odvetnika - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Vložitev vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 36, 37, 44, 46. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/2. ZIZ člen 42b, 42b/3.
Od 10. 1. 2015 dalje velja Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta (v nadaljevanju Bruseljska uredba Ia), ki pa v drugem odstavku predhodne določbe 66. člena določa, da se za sodne odločbe, izdane v sodnih postopkih, ki so bili začeti pred 10. januarjem 2015, še naprej uporablja Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 (v nadaljevanju Bruseljska uredba I). V obravnavanem primeru je treba za presojo pristojnosti uporabiti 42.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in Bruseljsko uredbo I, saj se je pravdni postopek, v katerem je bila izdana Tuja sodna odločba, začel z vložitvijo tožbe dne 5. 12. 2013, ko je bila Republika Hrvaška že polnopravna članica Evropske unije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00058875
ZPP člen 184, 357a. OZ člen 255-260. ZFPPIPP člen 270, 270/2.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izbrisna tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - osebni stečaj - prilagoditev tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Po prvem odstavku 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. To pomeni, da sprememba tožbe v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoča. Ob stališču, da je treba tožniku glede na drugi odstavek 270. člena ZFPPIPP ponovno omogočiti spremembo tožbe, je tako sodišče druge stopnje pravilno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženca s pritožbo želita doseči tudi preizkus pravilnosti tega stališča sodišča druge stopnje. To pa glede na domet pritožbe po 357a. členu ZPP ni mogoče.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe - obseg pritožbenega preizkusa
Tožnica v svoji pritožbi zoper razveljavitveni sklep ne graja napačne uporabe kasatoričnih namesto reformatoričnih pooblastil. Čim je tako, pritožba ne more biti utemeljena.
Pritožnica navaja, da je pritožbeno sodišče odločilo o delu pritožbe, o kateri je bilo že odločeno ter Vrhovno sodišče te odločitve v revizijskem postopku ni razveljavilo. Hkrati naj bi odločilo v škodo stranke, ki je prvotno odločitev pritožbenega sodišča (zgolj) v zanjo neugodnem delu uspešno spodbila z revizijo.
Razlogi, ki jih pritožnica navaja, so tako v luči pravnega sredstva iz 357. a člena ZPP neupoštevni.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - neizvedba dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev pritožbe
Ker ni izključeno, da v ponovljenem postopku ne bo treba ugotavljati in se opredeljevati do vprašanj, ki pomenijo zaključeno pravno celoto ter izvajati dokazov, ni bilo pogojev za izvedbo pritožbene obravnave oziroma je bila odločitev pravilna. Če bo sodišče prve stopnje, po izvedbi predlaganih dokazov in njihovi skrbni oceni ugotovilo, da je bil opomin z vidika navedb kršitev in roka za njihovo odpravo ustrezen, bo moralo v okviru trditvene in dokazne podlage strank ugotoviti tudi dejstva, pomembna za presojo, ali je toženka res kršila najemno pogodbo in nato ponovno odločiti o zahtevku.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Višje sodišče se je po ugotovljeni kršitvi postopka (nepravilna vročitev tožbe tožencu v odgovor) odločilo, da je ne bo samo odpravljalo, temveč je zamudno sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Za svojo odločitev je navedlo tudi razloge, s katerimi pa se pritožnica sploh ne ukvarja, temveč pritožbeno možnost iz 357.a člena ZPP uporabi le kot sredstvo, prek katerega skuša polimizirati s pravilnostjo ugotovljene kršitve postopka, kar presega domet tega pritožbenega postopka.
zapuščinski postopek - sklep o napotitvi na pravdo - razveljavitev sklepa - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - pritožba zoper sklep - zavrženje pritožbe
Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje ni dovoljena. Po prvem odstavku 357.a člena ZPP je namreč zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen procesni položaj, saj pritožbeno sodišče s sklepom (v I. točki izreka) ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, ampak je razveljavilo napotitveni sklep sodišča prve stopnje, zadeve tudi ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ampak je dokončno odločilo o zadevi. Ne gre torej za situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem še kaj odločiti.
ZArbit člen 4, 4/2, 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/2, 5/2-a. ZPP-77 člen 469. ZUKZ člen 99, 99-1.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - arbitrabilnost spora - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe - sestava arbitražnega senata - imenovanje arbitra - postopek pred arbitražo - zavrnitev pritožbe
Pomembno je, da Konvencija sama ne določa, kateri spori so arbitrabilni, in da a) točka drugega odstavka V. člena Konvencije glede tega vprašanja odkazuje na nacionalno pravo države izvršitve.
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da v okviru pridržka javnega reda ni mogoče uveljavljati vseh kršitev kogentnih določb domačega prava, ampak le tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve, ter da se mora pridržek javnega reda uporabiti samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba pripeljala do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne.
Tudi preizkus arbitražne odločbe z vidika njene obrazloženosti, kršitve procesnih določb in ravnanja članov arbitraže je omejen zgolj na kršitve javnega reda.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - krajevna pristojnost sodišča - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče se v tem pritožbenem postopku ne sme spuščati v presojo pravilnosti procesne presoje sodišča druge stopnje o krajevni pristojnosti, saj je pravno varstvo, kakršno uveljavlja tožena stranka v tem postopku, namenjeno zgolj presoji, ali bi sodišče druge stopnje moralo v celoti in dokončno odločiti o zadevi, da bi zadostilo izhodiščnemu kriteriju iz cit. zakonske določbe – to je zagotavljanju sojenja brez nepotrebnega odlašanja. To v tem postopku ni mogoče. Ko je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodilo nepristojno prvostopno sodišče, je moralo nujno in samo na en način odpraviti to procesno kršitev in sicer z vrnitvijo zadeve v novo odločanje. V nasprotnem primeru bi lahko ohranilo oziroma povzročilo očitano kršitev procesnih pravil o pristojnosti sodišč.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prekoračitev tožbenega zahtevka v postopku pred sodiščem prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Zgolj ugotovitev sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni substancirano pojasnilo, da je prisodilo nekaj manj, kot sta tožnika zahtevala, in ne nekaj drugega, ne predstavlja obširnega in samostojnega sklopa dejstev in pravnih vprašanj, ki bi pred sodiščem druge stopnje, če bi le to izvedlo pritožbeno obravnavo, bolj podaljšalo postopek, kot pa ga bi podaljšala vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje v novo sojenje. Prav tako samostojna in morebitna dokončna odločitev sodišča druge stopnje ne predstavlja neekonomične potrate človeških in finančnih virov.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - skupno premoženje zakoncev - skupni dolg zakoncev - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Res je, da pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Zlasti kadar pravega sojenja na prvi stopnji ni bilo, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh instancah sojenja.
Prav za takšen primer pa gre v obravnavani zadevi. Zaradi napačne odločitve, da tožničin zahtevek ni utemeljen zaradi neizkazanosti vzajemnosti kot pogoja za pridobitev lastninske pravice tujcev v Republiki Sloveniji, sodišče prve stopnje zgoraj navedenih ugovorov, da sporna nepremičnina ni bila pridobljena z delom in da gre za skupen dolg, ni obravnavalo.