dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo v javnem interesu
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali je tožnik združenje, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter je vpisan v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožnik ne deluje kot združenje v javnem interesu.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnja pri delovanju organa
Pooblastila postopanja pripadnikov mešanih patrulj policije in vojske so predpisana z zakonom in njihovo razkritje samo po sebi ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Dokumenta pa ne vsebujeta bolj konkretiziranih opisov delovanja (npr. opis policijske taktike in metodike dela), katerih razkritje bi po oceni sodišča povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj le pojasnjujeta, kakšen obseg pooblastil gre pripadnikom slovenske vojske v okviru skupnih patrulj.
Pri dokumentu št. 225-2/2018/13 (2131-3) z dne 25. 5. 2018 tožnica v podrejenem tožbenem zahtevku predlaga, da se dodatno prekrije 1. in 5. alineja 1. točke tega dokumenta. Glede prekritja 1. alineje 1. točke tega dokumenta navaja, da bi razkritja imena aplikacije lahko pripeljalo do poskusa vdora v baze policije z namenom brisanja in spreminjanja podatkov tujcev. Ta ugovor je po mnenju sodišča razumen in utemeljen in mu je sodišče sledilo, zato je s to sodbo odločilo, da se iz tega dokumenta briše tudi ime aplikacije. Ni pa potrebno, da bi se ta del dokumenta (1. alineja 1. točke) v celoti prekril. Prekritje 5. alineje 1. točke navedenega dokumenta pa tožeča stranka utemeljuje s tem, da gre za izvajanje meddržavnega sporazuma med dvema državama, za ta način sta se dogovorili vodstvi obeh policij in bi morala odkritje tega dogovora najprej potrditi hrvaška stran. V tem delu je tudi po mnenju sodišča tožnica v zadostni meri utemeljila, zakaj bi razkritje tega dela dokumenta lahko povzročilo motnje pri njenem delovanju in je zato sledilo tožbenemu predlogu v tem delu in odredilo s predmetno sodbo, da se tudi ta del dokumenta prekrije.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javni razpis - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - dodelitev radijske frekvence - upravni postopek - analogija
Sporni dokument je nastal in bil pridobljen, še preden se je upravni postopek dodelitve radijskih frekvenc sploh začel. Ne more razkritje vsebine dokumenta škodovati bodočemu upravnemu postopku, torej postopku, ki se sploh še ni začel.
ZDIJZ člen 6, 6/1. ZUP člen 128. ZPosS člen 2, 2/3.
dostop do informacij javnega značaja - inšpekcijski postopek - opozorilo - poslovna skrivnost
Prvostopenjski organ je odločil, da se prosilcu pokaže tudi Zapisnik, kar pa ne ustreza prošnji prosilca, saj kaj takega ni zahteval. Enako velja tudi za Smernice in Kompromisni predlog, ki so priloge k Zapisniku. Tožeča stranka ima zato prav, ko zatrjuje, da je bila v tem delu odločitev o zahtevku prekoračena.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da iz dokumentov izhajajo kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kar je razlog za to, da jih ni mogoče opredeliti kot poslovne skrivnosti, ter da je inšpektorica, ki je izdala Opozorilo, ocenila, da obstajajo razlogi za sprejem takšnega ukrepa, to, da je bilo izrečeno Opozorilo, pa ne pomeni, da prekršek ni bil storjen, ampak da so bile v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so omogočile sprejem takšnega ukrepa.
Tretji odstavek 2. člena ZPosS določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V Opozorilu pa so ugotovljene nepravilnosti tudi opisane.
oprostitev plačila najemnine - COVID-19 - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
Sodišče se zato strinja s tožnico, da bi ji toženka morala najmanj omogočiti, da se izjavi o podatkih, ki ji je navajala v izjavi z dne 30. 4. 2021, saj se ti razlikujejo od podatkov, ki so javno objavljeni v poslovnem registru AJPES-a (9. člen ZUP). To pomeni, da v obravnavani zadevi pogoji za odločanje v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni. Ker se je na te podatke tožnica sklicevala že v predmetni vlogi oziroma izjavi z dne 30. 4. 2021, ne drži toženkina trditev, da gre za nedopustna nova dejstva oziroma dokaz (52. člen ZUS-1).
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - pravočasnost vloge - tek roka
Neutemeljeno je toženčevo stališče, da se določba 38. člena ZIUPDV uporablja le za vloge, vložene decembra 2020, saj to iz te določbe ne izhaja. Nasprotno, kot že rečeno, je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog,“ od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.