izpodbijanje sklepa - zavrženje pritožbe - vročanje v upravnem postopku - vročanje po pooblaščencu - fikcija vročitve - zavrnitev tožbe
Če je bila pritožba v upravnem postopku zavržena kot prepozna, lahko tožnik v upravnem sporu izpodbija le sklep o njenem zavrženju.
Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča njemu in se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.
Sodišče je tožbo v upravnem sporu zavrglo, ker pomanjkljivosti tožbe ni bila odpravljena, saj sodišču pooblastilo za vložitev tožbe in potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni bilo predloženo in torej pooblaščenec ni izkazal, da je imel pisno pooblastilo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, niti ni bila posredovana s strani tožnika lastnoročno podpisana tožba.
ZMZ-1 člen 15, 23, 23/2, 26, 26/1, 26/1-1, 26/2, 27, 27/1, 27/1-4, 27/5, 27/8, 27/9, 29, 29/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 18, 42, 42/2, 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZUP člen 10. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 9, 9/3. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - posebna družbena skupina - pripadnost posebni družbeni skupini - posilstvo - mučenje - vzročna zveza - utemeljen strah pred preganjanjem - preteklo ali bodoče preganjanje - subjekt preganjanja - zaščita v izvorni državi - dejanska zaščita - izjava otroka - največja korist otroka - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznan status begunca
Splošno je znano, da so v DR Kongo dejanja spolnega nasilja in prav posilstva žensk uveljavljen mehanizem nasilja in preganjanja žensk, zaradi česa ni mogoče poenostavljeno izključiti vzročne zveze med dejanjem in razlogi preganjanja zgolj zato, ker se tožnica ni udeležila demonstracij. Tožnica je tudi pripadnica ženskega spola in zaradi izpolnjevanja pogojev iz petega odstavka 27. člena ZMZ-1 je pripadnica posebne družbene skupine v smislu ZMZ-1 v kontekstu spolnega nasilja nad ženskami v povezavi s političnimi nemiri v DR Kongo.
Tožena stranka glede na to, da je tožnica izkazala, da je bila v preteklosti že preganjanja prek dejanja posilstva s strani policije, ki je imelo vse znake mučenja, ni izpolnila svojega dela dokaznega bremena in ni navedla utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi tožnica lahko dobila zaščito preko učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje posilstva, kar je sicer zelo malo verjetno, da bi bilo realno uresničljivo, spričo dejstva, da so bili posiljevalci policisti in da je na čelu policije oseba, ki jo je postavil bivši predsednik DR Kongo Kabila. Ustrezno zaščito pred preganjanjem na podlagi pripadnosti določeni družbeni skupini vzpostavlja šele „skupno delovanje organov, ki zagotavljajo odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja.“ Tožena stranka pa niti ni poskušala dokazovati, da tovrstna zaščita v DR Kongo obstaja.
Na toženi stranki je bilo dokazno breme, da bi pridobila in preverila informacije o stanju v izvorni državi s strani zaupanja vrednih institucij, ki dovolj sistematično spremljajo postopke na meji DR Kongo glede varnostnega preverjanja zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so v podobnem položaju kot tožnica, da bi s tem odvrnila vsakršen dvom o tem, da bi bila tožnica podvržena varnostnem preverjanju o razlogih za zapustitev DR Konga in o tem, zakaj je državo zapustila neposredno po nemirih 31. 12. 2017 in s ponarejenimi dokumenti.
ZBPP člen 34, 34/2, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje prošnje
Prosilec je bil po vložitvi prošnje za BPP pozvan, da v 30 dneh dopolni prošnjo, da natančno opredeli svoje premoženjsko stanje v BIH. Iz dopisa izrecno izhaja rok za dopolnitev prošnje ter opozorilo glede posledice, če prosilec ne bo sledil pozivu. Ker prosilec v danem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil, na poziv namreč ni reagiral, je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo pravilno zavrgel.
Upoštevaje naravo stvari so namreč lahko predmet pogodbe, ki še ni v celoti izpolnjena, različne vrste storitev, med katerimi pa so posamezne vrste storitev, ki tvorijo funkcionalno celoto, lahko zaključene, v tem primeru torej kabelska kanalizacija za elektroenergetske vode. Zato si je tožnik sporno določbo razpisne dokumentacije upravičeno razlagal na način, ki je ravno tako mogoč. Če naj bi bil referenčni pogoj zgolj v celoti izpolnjena pogodba, bi naročnik to na transparenten in pregleden način zahteval tako, da bi npr. zapisal:„ Naročnik bo upošteval le tiste reference, pri katerih je ponudnik zaključil vsa pogodbena dela (podpisan zapisnik o strokovnem tehničnem prevzemu)“ in ne bi za uporabljenim veznikom še posebej navajal zaključenih storitev ter ne bi omenjal še drugih dokazil poleg primopredajnega zapisnika. Ne gre namreč prezreti, da je naročnik tudi s tem, ko je določil, s čim se dokazujejo zaključena dela, omogočil razumevanje, da izpolnjevanja referenčnega pogoja ne omogoča le zapisnik o prevzemu del ampak tudi druga dokazila.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa
V času dodelitve brezplačne pravne pomoči je že veljal novi ZNP-1, po katerem so postopki zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih nepravdni postopki. Kljub temu v času izdaje izpodbijanega sklepa nagrade za te postopke ni bilo mogoče odmeriti po tarf. št. 23 OT. Po tej tarifni številki je bilo sicer mogoče odmeriti nagrado tudi za vse druge nepravdne postopke, ki niso izrecno našteti v IX. poglavju OT, ki ureja tarifo za nepravdni postopek. Vendar pa je za presojo v tej zadevi bistveno, da je bila takrat (in vse do 4. 6. 2022) tarifa za spore zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih izrecno določena v peti, šesti, sedmi in osmi oziroma deveti alineji drugega odstavka tarf. št. 18 OT. Ob taki določbi tarf. št. 18 OT, ki se torej izrecno nanaša prav na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč, toženka ni imela pravne podlage za to, da tožnici nagrado odmeri po tar. št. 23 OT.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 196, 197.
tožba v upravnem sporu - več tožnikov - enotni sosporniki - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Za presojo pravočasnosti vložene tožbe, ki jo je skupaj vložilo devet tožnikov, za katere je mogoče spor rešiti le na enak način za vse, je sodišče upoštevalo datum vročitve upravnega akta zadnjemu od njih.
ZUJIK člen 100, 112, 112/1. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 10, 10/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje vloge - ugoditev tožbi
Nezakonito je tožena stranka zgolj na besedilu javnega poziva utemeljila svojo odločitev, da je vloga tožnice nepopolna in jo posledično po njeni dopolnitvi zavrglo kot prepozno, ker je bil pred njeno dopolnitvijo sprejet v financiranje kulturni projekt, s katerim je bil znesek sredstev javnega poziva v celoti porabljen. Tožničina vloga je bila ob oddaji formalno popolna, kar bi morala tožena stranka upoštevati pri uvrstitvi njene vloge na časovno listo.
dohodnina - odmera dohodnine - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za obnovo postopka - nova dejstva - dokazovanje - zaslišanje priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Upravni organ po uradni dolžnosti obnovi postopek odmere dohodnine, če ugotovi, da je zavezanec za dohodnino prejel še druge obdavčljive dohodke, ki jih v napovedi ni navedel. Prekluzivni subjektivni šestmesečni rok za obnovo postopka prične teči, ko je organ, pristojen za obnovo postopka, mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze.
ZG člen 46, 46/5. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (2005) člen 9, 9/1, 9/2. ZUP člen 214.
posegi v gozd - soglasje za gradnjo objekta v gozdu - poseg v varovalni gozd - neobrazložena odločba
Odločanje o posegu v varovalni gozd obsega tehtanje možnosti, da poseg bistveno zmanjša funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega. V tem pogledu je izostala presoja tožene stranke. V prvi vrsti ni jasno za kateri konkretni namen je bil ta gozd razglašen za varovalnega.4 Posledično je ocena, da vsak objekt zaradi ekstremnosti rastišča ni sprejemljiv ter da je njegov vpliv na varovalni gozd negativen, že zato pomanjkljiva.
varstvo osebnih podatkov - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - pravica do pritožbe - stvarna pristojnost - upravni organ
Tožena stranka glede na vsebino tožnikove zahteve ni ravnala pravilno, ko je njegovo pritožbo odstopila v obravnavo organu, ki glede na jasna določila ZVOP-1 ni pristojen organ za odločanje na drugi stopnji. Napačen pravni pouk o pravici do pritožbe in napačno postopanje organa prve stopnje pa ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-3, 6/2-4, 57. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
visoko šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - avtonomija univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sodišče je zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 23. 1. 2019, saj je Senat Univerze v Ljubljani z njo zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep Senata Fakultete za arhitekturo in ni vsebinsko posegel v odločitev organa prve stopnje.
Univerza je obrazložitev odločitve o izvolitvi v naziv dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih, preizkus sodišča pa teh okvirov ne sme presegati.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - sprememba pogojev - enostranska sprememba pogojev
Upoštevaje citirano določbo ZEKom-1 sodišče ugotavlja, da je bilo naročniško razmerje, ker tožnik odstopnega upravičenja ni izkoristil in od naročniške pogodbe ni odstopil, po preteku 30 dni od objave sprememb spremenjeno tako, da navedeni paket ne zajema več takšnega števila programov, kot je bilo dogovorjeno pred spremembo pogodbe. Toženka je zato pravilno odločila, da ne obstaja pravna podlaga za znižanje naročnine oziroma da bi lahko A., d. o. o. le prostovoljno znižal naročnino, tega pa mu ob odsotnosti zakonske prisile ni mogoče naložiti.
gozd - spravilo gozdnih sortimentov - pravica do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču - neobrazložena odločba
Izpodbijana odločba ni obrazložena v delu, kjer je ugotovljeno, da gozdne infrastrukture za spravilo lesa ni. Tožena stranka je sicer zapisala, da je to zaključila po terenskem ogledu in pregledu gozdarskih evidenc. Toda pri tem se ni opredelila do zatrjevanja tožnika, da pot sicer obstaja, a je potrebna manjše obnove (stanje morebitnih poti).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - izvršilni postopek
Iz odločbe ni mogoče razbrati zakonitik razlogov, zaradi katerih je bila tožniku zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč oziroma se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka. Določba četrte alineje 8. člena ZBPP, na katero se sklicuje tožena stranka, sicer vsebuje posebno omejitev glede dostopa do brezplačne pravne pomoči v postopkih izvršbe s tem, ko določa, da se ta pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vendar pa ta določba ne postavlja pogoja, do kdaj mora oziroma lahko najkasneje prosilec poda prošnjo za brezplačno pravno pomoč za pravno sredstvo v izvršilnem postopku.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 6/3, 6/3-1. ZPosS člen 1. ZGD-1 člen 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatek - zavezanec - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava - oseba javnega prava - samostojni podjetnik - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Izjemo poslovne skrivnosti je treba presojati skozi določbe zakona, ki je za določitev poslovne skrivnosti veljal v času nastanka dokumentov. Drugostopenjski organ se utemeljeno sklicuje na določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da so javni podatki, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, pri sklenitvi svetovalnih pogodb pa gre za sklenitev pogodb, kjer tožeča stranka v zameno za storitev svetovanja porablja javna sredstva. Za imena in priimke članov upravnega odbora in vodilnih oseb tožeče stranke pa je bilo prav tako pravilno ugotovljeno, da predstavljajo osebne podatke, ki pa niso varovani, saj je za razkritje podana zakonska podlaga in so povezani s porabo javnih sredstev, saj te osebe nastopajo v vlogi odločevalcev in je zato podlaga za razkritje 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Podatki o samostojnih podjetnikih posameznikih in o osebah, ki so registrirani za samostojno opravljanje dejavnosti na trgu, ne štejejo kot osebni podatki v tistem delu, ko se ti podatki nanašajo na opravljanje pridobitne dejavnosti teh oseb.
Po 290. členu ZUP se način izvršbe določi (že) v sklepu o dovolitvi izvršbe, kar pomeni, da je to tisti sklep, v katerem mora toženka obrazložiti svojo odločitev o tem, zakaj šteje, da gre za ukrep, ki je za zavezanca najmilejši. Zoper ta sklep ima zavezanec pravico do pritožbe (292. člen ZUP), v kateri lahko uveljavlja tudi ugovor, da izbrani način zanj ni milejši oziroma da organ ni preizkusil in obrazložil, ali je ta način za zavezanca milejši. Če je sklep dokončen oziroma pravnomočen, pa je po presoji sodišča v njem izbrani način izvršbe za toženko in tožnika zavezujoč. Iz navedenega izhaja, da organ v sklepu, v katerem ugotovi, da zavezanec ni izvršil odrejene obveznosti in se mu zato izreče v (pravnomočnem) sklepu o izvršbi zagrožena kazen, izbranega načina izvršbe ne utemeljuje več. Glede na to pa izpodbijani akt, ki sicer res ne utemelji, zakaj je način izvršbe s prisilitvijo za tožnika najmilejši ukrep, ni neobrazložen, saj je bila izbira načina izvršbe že pravnomočno določena v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 25. 2. 2019.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 142, 229.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - procesne predpostavke - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila udeležena kot stranka ali stranski udeleženec, ne more biti stranka v obravnavanem upravnem sporu, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Ker iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da mora vlagatelj v primeru uveljavljanja točk zaradi COVID-19 predložiti dokazilo v zvezi z upadom prihodkov, bi le-te moral predložiti, organ pa bi ga, ker jih ni, moral k temu pozvati.
vodno dovoljenje - ničnost odločbe - pravna korist
Pravno korist definira prvi odstavek 43. člena ZUP, po katerem ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.