Tožnik ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje samih pogojev za izročitev, v upravnem delu postopka izročitve ne more več uspešno uveljavljati, če se dejansko stanje zadeve od pravnomočne odločitve pristojnih kazenskih sodišč ni v ničemer spremenilo.
Dokazno breme izkazovanja verjetnosti obstoja konkretnega tveganja oziroma nevarnosti je na strani tožnika.
V upravnem delu izročitvenega postopka je treba upoštevati (tudi) konvencijsko pravo (EKČP), vendar le, če gre za nova dejstva, ki utemeljujejo ugotovitev kršitve konvencijskih pravil. Presoja konvencijskih kršitev v upravnem delu izročitvenega postopka pa ni bila mogoča le, če bi tožnik navedel nove razloge, ki bi utemeljevali uporabo konvencijskega prava, torej razloge oziroma dejstva, ki jih do sedaj v sodnem postopku še ni navajal.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe
Neobstoječi pravni subjekt ne more biti (več) stranka v upravnem sporu ter tudi ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče nima pravice v njegovem imenu vlagati pravnih sredstev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prepozna vloga - zavrženje vloge - materialni rok - prekluziven rok
Z zahtevkom za izplačilo sredstev se uveljavlja materialnopravno upravičenje, o katerem še ni bilo odločeno z odločbo o odobritvi sredstev, zato je tudi rok za uveljavljanje te pravice materialni rok. Tak rok pa pomeni zakonsko omejitev možnosti pridobitve določene materialne pravice in skladno s tem onemogoča njeno uveljavljanje izven okvirjev določenega roka.
Glede na to, da tožnica svoje prošnje za dodelitev BPP, kljub jasnim navodilom toženke kako oz. s čim naj prošnjo dopolni, ni dopolnila s podatki, ki bi toženki omogočali ugotavljati njeno premoženjsko stanje, ki je eden izmed pogojev za odločanje o prošnji za dodelitev BPP, sodišče sodi, da je njena prošnja za dodelitev BPP ostala nepopolna in kot taka ni bila sposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo, zato jo je toženka utemeljeno zavrgla.
Denarne kazni so namenjene zagotovitvi spoštovanja izvršilnih naslovov. Z njimi se želi vplivati na zavezančevo voljo, da bo zaradi teh (zagroženih ali izrečenih) kazni naknadno vendarle izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Zagrožena denarna kazen je torej prisilno sredstvo, za njen izrek pa zadostuje že objektivna neizpolnitev naložene obveznosti, ne glede na subjektivne razloge, zaradi katerih zavezancu obveznosti ni uspelo izpolniti. ZUP izrek denarni kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha.
državna štipendija - upravni spor - socialni spor - nepristojnost
Upravno sodišče ni pristojno za odločanje v sporu v zvezi s prejemanjem državne štipendije, mirovanjem te pravice in vračilu neupravičeno prejetih zneskov te štipendije.
enakost ali podobnost - povračilo stroškov - fiksni stroški - pomoč - podjetje - mikro družba - likvidnost
V obravnavani zadevi je davčni organ v skladu z osmim odstavkom 112. člena ZIUOPDVE izvedel nadzor, v katerem je na podlagi podatkov iz bilance stanja ugotovil, da je celotni kapital tožnika na dan 31. 12. 2019 znašal 21.465,71 EUR, vpoklicani osnovni kapital pa v znesku 126.266,30 EUR, kar pomeni, da je tožniku zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala, zaradi česar se šteje za podjetje v težavah in ni upravičen do izredne pomoči iz prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE, ker ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE.
Tožnik se v postopku pred davčnim organom in v tožbi sklicuje na določilo 87.f Začasnega okvirja, v skladu s katero se pomoč ne odobri podjetjem, ki so bila dne 31. 12. 2019 že podjetja v težavah. Z odstopanjem od navedenega se lahko pomoč dodeli mikro in malim podjetjem, ki so bila v težavah že 31. 12. 2019, če v skladu z nacionalno zakonodajo niso v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti in niso prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Vendar pa se sodišče potrjuje stališče obeh davčnih organov, da določila Začasnega okvirja niso obvezujoča za države članice EU, saj so z Začasnim okvirjem oziroma sporočilom določene le vrste in obsegi pomoči, ki jih posamezna država članica lahko uporabi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - materialni položaj - dohodek - pokojnina - dohodkovni cenzus - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 843,78 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
Tožniku je bila pravnomočno delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v 6. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2003) člen 9, 11.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade - kazenski postopek - preiskovalna dejanja - zaslišanje priče - pripor - sklep o preiskavi - procesni sklep - meritorna odločitev - razlaga odvetniške tarife
Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločba.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolna ugotovitev - bistvena kršitev določb postopka
Po presoji sodišča bi morala toženka še pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotoviti, kolikšen znesek je tožnik v postopku dejansko prejel, saj bi le tako lahko zadostila pogoju iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP, v skladu s katerim toženka od tožnika ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko prejel. V konkretnem primeru bi lahko tožena stranka še pred izdajo odločbe navedena dejstva preverila že iz uradnih evidenc, saj je bila tožena stranka v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1598/2017 Republika Slovenija.
imenovanje v uradniški naziv - razrešitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto - premestitev na delovno mesto nižjega kariernega razreda
Dikcija drugega odstavka 84. člena ZJU "premestitev na /.../ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v ZJU, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Upravni organ mora zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal dela na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve, posledično pa ne sodišču v upravnem sporu.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/10, 85, 85/6. ZUP člen 213, 213/6. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 41, 41/3. Direktiva 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži člen 8, 8a.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali pogoji za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja obstajajo tudi v konkretnem primeru. Vsebina odločitve o pravici ali obveznosti stranke mora biti namreč formulirana tako, da je jasno in konkretizirano izražena v dispozitivu odločbe. V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je zato treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice, kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
promet s kmetijskimi zemljišči - ponudba - sprejem ponudbe - odobritev pravnega posla
Kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru, je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto. Ker tožnik nesporno ni podal izjave o sprejemu ponudbe stranke z interesom kot celote, temveč je podal izjavo o sprejemu ponudbe le za tri parcele, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo zahtevo za odobritev pravnega posla z izpodbijano odločbo zavrnil.
Legalnost objekta je treba presojati po vseh predpisih o graditvi objektov, veljavnih v času njegove izgradnje, kot tudi po predpisih, veljavnih v času izdaje izpodbijanega akta.
Iz relevantnih materialnopravnih predpisov izhaja, da bi investitor za postavitev predmetne ograje na mejo potreboval soglasje soseda. Desti odstavek 6. člena OLN 2007 namreč ne določa, da morajo biti ograje postavljene na mejo, temveč zgolj, da so lahko postavljene na parcelni meji. To pa po mnenju sodišča ob upoštevanju prve alineje 2. točke 20. člena Pravilnika pomeni (glede na to, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, temveč zgolj možnost, da se ograje postavijo na parcelni meji), da morajo biti ograje od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če pa je odmik manjši, kot je tudi v obravnavanem primeru, pa mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča – v tej zadevi tožnikovo soglasje, ki ga, kar ni sporno, investitorja nista pridobila.
Sklicevanje na predpis, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo dispozitiv odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloča o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme; drugi sestavni deli odločbe, npr. obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, pa ne postanejo pravnomočni.
ZIMPVI člen 2, 5. ZUP člen 8, 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
odločba o vpisu v register - zasebna šola - pravica do izjave - načelo materialne resnice - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
S tem, ko toženka mnenja, ki ga je toženka pridobila v postopku, ni posredovala tožnici niti ni o navedenih dejstvih, ki jih je povzela v izpodbijano odločitev, tožnici dala možnost, da se o njih izjavi, pri čemer tudi ni niti zatrdila, da bi navedeno možnost izključila na podlagi zakona, je kršila tožničino pravico do izjave v postopku, posledično pa je s tem prekršila tudi načelo materialne resnice, saj tožnici ni omogočila, da bi do navedenih dejstev, na katere je naslonila svojo odločitev, zavzela stališče. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
davčni inšpekcijski nadzor - blagajniško poslovanje - izdaja računa - potrditev računa - ugotovitev nezakonitosti akta - ugotovitvena odločba
V konkretnem primeru o obstoju nepravilnosti, ki se ugotavljajo z izpodbijano odločbo, med strankama ni spora. Tudi ni spora o tem, da gre za napake oziroma nepravilnosti, ki so obstajale v inšpiciranem obdobju in torej v obdobju, na katerega se izpodbijana odločba nanaša. Kasnejša odprava nepravilnosti zato na odločitev ne vpliva in zato se tožeča stranka na zatrjevano odpravo le-teh ne more uspešno sklicevati. Glede na to, da je izdaja odločbe, tudi ugotovitvene, v primeru ugotovljenih nezakonitosti obvezna, pa seveda tudi ni razloga za to, da bi moral davčni organ še posebej izkazovati legitimen interes za njeno izdajo, kot se zahteva s tožbo.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravdni postopek - nagrada za pregled spisa - nagrada za študij spisa - odvetniška tarifa
Nagrada za pregled in študij zadeve je navedena v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojnosti“ lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah, oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov, študij zadeve ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezane na to zadevo.
Iz izpodbijanega sklepa in listin, ki so v spisu, dovolj jasno in obenem nesporno sledi, da je bil izpodbijani sklep o davčni izvršbi izdan tožeči stranki kot poroku davčnega dolžnika ter da je bil izpodbijani sklep tožeči stranki izdan kot (drugi) osebi, na katero je bila prenesena dejavnost izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se slednji kot dolžnik izognil plačilu davka.
Izpodbijani sklep ni bil izdan na podlagi predhodno izdane odločbe, s katero bi bilo odločeno o obveznosti tožeče stranke kot poroku davčnega dolžnika, ter ji v tem - odmernem postopku ni bila dana možnost izjave, zato v zadevi ni bilo odločeno na ustavnoskladen način.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-6.
brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - kmetijska zemljišča - katastrski dohodek
Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke preuranjena. Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP namreč izhaja, da je tožnik v njej navedel, da je (med drugim) solastnik „kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki vam daje dohodke (KD, panj, dobiček)“, prav tako je na prošnji označil, da ima katarski dohodek. Glede na takšno vsebino tožnikove prošnje bi morala toženka, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in načela materialne resnice iz 8. člena tega zakona, pridobiti tudi podatke o namenski rabi zemljišč v so/lasti tožnika ter njegovem dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, pri ugotavljanju tožnikovega premoženja pa upoštevati tudi določbo 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS.