inšpekcijski ukrep - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - prepoved uporabe objekta - javni interes - načelo sorazmernosti - sodni preizkus - obrazložitev odločbe
Inšpektor je že po zakonu dolžan prepovedati uporabo objekta, za katerega je v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da se uporablja brez uporabnega dovoljenja. Zakon inšpektorju pri odločanju ne daje diskrecije. Načeli sorazmernosti ter varstva javnega interesa ter zasebnih interesov pa je upošteval že zakonodajalec, ko je v 84. členu GZ določil, da je javni interes pri graditvi objektov, ki se varuje v inšpekcijskem postopku, tako pomemben, da je v primeru ugotovljene neskladne uporabe objekta treba uporabo objekta prepovedati ne glede na druge (javne ali zasebne interese), ki so s prepovedjo uporabe morda prizadeti.
Ukrep prepovedi neskladne uporabe objekta je bil tožniku izrečen tudi za dele objekta na zemljiščih glede katerih je gradbeni inšpektor v obrazložitvi odločbe pojasnil, da niso predmet tega inšpekcijskega postopka (to je postopka nadzora uporabe objekta), ker se za dele objekta na teh zemljiščih vodi drug inšpekcijski postopek, to je postopek zaradi nelegalne gradnje objektov. Zaradi opisanih pomanjkljivosti (ki jih ni odpravil niti pritožbeni organ), odločbe sodišče ne more preizkusiti.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 28, 28/2.
ustavitev davčne izvršbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnost sklepa o davčni izvršbi - molk organa - pogoji za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba - ničnosti razlogi - ničnostni razlog nezmožnosti izvršitve
Odločbe drugostopenjskega organa že po naravi stvari ni mogoče izvršiti, saj ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku izdaje upravnega akta, temveč gre za odločitev o utemeljenosti pravnega sredstva. Že iz tega razloga drugostopenjske odločbe ni mogoče izreči za nično.
davčna izvršba - prenos dejavnosti - pravica do izjave - neustavnost zakona - porok glavnega dolžnika - neizterljivost davka - družinski član
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev temelji na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
ZUP člen 4, 210, 210/3, 214, 214/1. ZPOP-1 člen 23, 23/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - neobrazložena odločba
V izpodbijanem sklepu ni navedeno, koliko točk je ocenjevalec tožnici namenil pri posameznem merilu, niti niso navedeni razlogi za te ocene, toženka se le sklicuje na prepise ocenjevalnih obrazcev. S tem pa ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti odločbe. Ta se skriva v tisti stopnji podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Sodišče namreč ne more preizkusiti, ali so razlogi odločitve očitno nerazumni, saj jih sploh ni. Te pomanjkljivosti toženka tudi ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravnomočna odločba o isti zadevi - zavrženje tožbe
Tožnik je pred naslovnim sodiščem tožbo v isti zadevi vložil dvakrat, sodišče pa je o njegovi tožbi že odločilo, in sicer je s sodbo I U 913/2022 z dne 23. 8. 2022 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker zoper navedeno sodbo pritožba ni dopustna, je postala istega dne tudi pravnomočna. To pomeni, da je bilo o tožbi tožnikov zoper isto izpodbijano odločbo že pravnomočno odločeno.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - predkazenski postopek
Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - obvestilo o neizbiri - instrukcijski rok
V ZJU niso določene negativne posledice v primeru prekoračitve navedenega roka, s tem pa prekluzivni učinki niso opredeljeni. Zato je sporni rok po presoji sodišča lahko le instrukcijski, zaradi česar njegova prekoračitev v obravnavani zadevi ni povzročila zatrjevanih pravnih posledic.
Tožniku za isti tožbeni zahtevek BPP (še) ni bila odobrena, zato ne gre za situacijo, ki jo ureja določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ob tem je v tožbi tudi navedel, da se bo tožba, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP v predmetni zadevi, od že začetega postopka I Pd 1053/2019 razlikovala tudi po tem, da bo v primeru njegovega uspeha v slednjem tožena stranka B. najverjetneje izčrpala zavarovalno vsoto, kar pomeni, da bi postopek v novem individualnem delovnem sporu lahko tekel zoper različne tožene stranke, kar po mnenju tožnika predstavlja znatno razliko glede na postopek I Pd 1053/2019, česar organ v izpodbijani odločbi niti ni ugotavljal.
davčna izvršba - pravica do izjave - porok glavnega dolžnika - prenos dejavnosti samostojnega podjetnika
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev temelji na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - primerno stanovanje - družinski član prosilca
Polnoletna hči ter vnuk prosilca se ne upoštevata kot družinska člana v smislu 10. člena ZUJPS, vendar je treba ugotoviti v kakšnih dejanskih okoliščinah tožnik prebiva in kako te vplivajo na materialni položaj tožnika. Slednje izhaja tudi iz drugega odstavka 17. člena ZUPJS, po katerem se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upoštevajo vse osebe, ki imajo na naslovu dejansko prijavljeno stalno prebivališče in na tem naslovu prebivajo.
davčna izvršba - pravica do izjave - odgovornost poroka za plačilo - prenos dejavnosti samostojnega podjetnika
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev temelji na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na navedeno ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - delno gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravica do izjave - daljnovod - vplivno območje - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Ker se tožena stranka sploh ni opredelila do navedb tožečih strank, ki se nanašajo na izvedbo daljnovoda v kabelski izvedbi, nastanek škode na njunih nepremičninah, nepravilno izdelavo projektne dokumentacije, vplive elektromagnetnega sevanja, hrupa ter druge vplive daljnovoda na nepremičnine v lasti tožečih strank, sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu pomanjkljiva in ne omogoča sodnega preizkusa.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa
V času dodelitve BPP upravičenki je že veljal novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem so postopki zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih nepravdni postopki. Kljub temu v času izdaje izpodbijanega sklepa nagrade za te postopke ni bilo mogoče odmeriti po tar. št. 23 OT. Po tej tarifni številki je bilo sicer mogoče odmeriti nagrado tudi za vse druge nepravdne postopke, ki niso izrecno našteti v IX. poglavju OT, ki ureja tarifo za nepravdni postopek. Vendar pa je za presojo v tej zadevi bistveno, da je bila takrat (in vse do 4. 6. 2022) tarifa za spore zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih izrecno določena v peti, šesti, sedmi in osmi oziroma deveti alineji drugega odstavka tar. št. 18 OT. Ob taki določbi tar. št. 18 OT, ki se torej izrecno nanaša prav na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč, toženka ni imela pravne podlage za to, da tožniku nagrado odmeri po tar. št. 23 OT.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi prve alineje točke B) 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, ker se kmetijsko zemljišče uporablja za drug namen. V prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja strank - nepopolno dejansko stanje - davčno (ne)priznani odhodki - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz besedila 77. člena ZDavP-2 izhaja, da nelistinski dokazi (kot je npr. zaslišanje prič) niso izključeni, zakonska dikcija, da se trditve „praviloma“ dokazuje s tam naštetimi listinskimi dokazi, pa zgolj izraža usmeritev zakonodajalca v učinkovitost postopanja v davčnem postopku, saj je dokazovanje z listinami po naravi stvari lažje in hitrejše. Davčni organ je v postopku pridobil pisne izjave zaposlenih delavcev pri tožniku. Tudi po presoji sodišča gre v obravnavanem primeru navedenih izjav procesno za zaslišanje prič in ne za pridobivanje podatkov v smislu 41. člena ZDavP-2, ki se nanj sklicuje davčni organ, pri katerem tožnik ni sodeloval. Zato so utemelji tožbeni razlogi, da je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke.
URS člen 125. ZTro-1 člen 96, 96/1, 96/2. Pravilnik o pogojih in postopkih oprostitve trošarine za energetsko intenzivna podjetja (2016) člen 2.
trošarina - vračilo trošarine - exceptio illegalis - napačna uporaba materialnega prava
Ob tem sta po presoji sodišča, kljub tožnikovim opozorilom v pripombah k zapisniku in njegovi pritožbi, spregledala, da Pravilnik o pogojih in postopkih oprostitve trošarine za energetsko intenzivna podjetja ni skladen z zakonom, saj oži in zaostruje zakonski pogoj glede proizvodne vrednosti ravno na način, kot to izpostavlja tožnik.
Po 125. členu Ustave Republike Slovenije je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, mora uporabo take določbe podzakonskega akta zavrniti (exceptio illegalis).
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - kazenski postopek - pavšalne navedbe
Toženka je pri odmeri nagrade upoštevala, da je tožnik zastopal upravičenca za pet kaznivih dejanj. Zato je pri odmeri nagrade upoštevala drugi odstavek 7. člena OT in zvišala skupno vrednost storitev za 100%. Prav tako je bila tožniku odmerjena nagrada tako za zastopanje na predobravnavnem naroku dne 18. 10. 2019 v višini 300 točk (upoštevaje tar. št. 10/3 OT) kot tudi za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 24. 4. 2020 (upoštevaje tar. št. 10/3 OT), kar jasno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je zahteva ali pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavanem primeru pa organ za BPP ugotavlja, da po ustaljeni sodni praksi (na katero se pravilno sklicuje) Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zavrne, če tožnik pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku ne odpravi, kot je bilo zahtevano.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik svoj zahtevek utemeljuje z dejstvi, ki so po njegovih navedbah obstajala že v času predhodnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, te navedbe pa ne morejo biti razlog za uvedbo ponovnega postopka. Poleg tega bi moral tožnik v skladu s prvim odstavkom 65. člena dokaze, o katerih je govoril, predložiti že skupaj z zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka, tožnik pa v zahtevku šele napoveduje, da jih bo lahko pridobil, in že zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za ugoditev zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Ne glede na navedeno pa, tudi če bi te dokaze pridobil, še vedno ne bi bili izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, saj morajo biti ti dokazi in ta dejstva take narave, da pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. V konkretnem primeru pa tožnikove navedbe te verjetnosti ne povečujejo.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - asfaltna baza - investicijska olajšava - uveljavljanje olajšave - investiranje v opredmetena osnovna sredstva - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ ni obrazložil, zakaj asfaltno bazo šteje med gradbeno inženirske objekte. Tožnik je pojasnjeval in dokazoval, da je svojo asfaltno bazo kupil rabljeno ter jo dal prepeljati čez celo Evropo in jo nato postaviti v Sloveniji, česar davčni organ, ni problematiziral. Kot tožnik pravi v tožbi, je temeljna značilnost njegove asfaltne baze mobilnost. Kolikor pa je temu tako, po naziranju sodišča to pod vprašaj postavlja opredelitev tožnikove asfaltne baze kot gradbeno inženirskega objekta, ki jo davčni organ izvede zgolj na abstraktni ravni.