javno dobro - ukinitev javnega dobra - javna pot - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - stranski udeleženec
Organu je glede na okoliščine bilo znano oziroma bi mu moralo biti znano, da je tožnik zaradi ukinitve statusa javnega dobra neposredno prizadet v svojih pravicah oziroma pravnem interesu. Pravni položaj tožnika se zato razlikuje od pravnega položaja morebitnih drugih uporabnikov zemljišč, ki organu niso znano in ji tudi mogel vnaprej določiti.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - javna pot - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - stranski udeleženec
Organu je glede na okoliščine bilo znano oziroma bi mu moralo biti znano, da je tožnik zaradi ukinitve statusa javnega dobra neposredno prizadet v svojih pravicah oziroma pravnem interesu. Pravni položaj tožnika se zato razlikuje od pravnega položaja morebitnih drugih uporabnikov zemljišč, ki organu nuso znani in jih tudi ni mogel vnaprej določiti.
ZDavP-2 člen 111, 119, 119/1, 119/1-3. SPZ člen 40, 60.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - lastništvo premičnine - virtualna valuta - kriptovaluta - napačna uporaba materialnega prava
Iz jezikovne razlage 3. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja zakonsko določen pogoj, da davčni organ lahko prepove davčnemu zavezancu razpolagati zgolj s premičninami (v konkretnem primeru so to zlate palica), ki so v lasti davčnega zavezanca oziroma na katerih ima davčni zavezanec lastninsko pravico. Dokazno breme je v konkretnem primeru na davčnem organu, ki mora v obrazložitvi izpodbijanega akta jasno navesti pravno podlago za odločitev in tudi vsa dejstva, okoliščine in dokaze iz katerih izhaja, da konkreten primer izpolnjuje vse zakonske pogoje določbe, na katero se odločitev opira. Davčni zavezanec pa tudi sicer ne more dokazovati negativnih dejstev, to je, da nima lastninske pravice na predmetnih zlatih palicah. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa ne izhajajo jasni razlogi, dokazi in dejstva, ter pravna ocena teh dejstev, na podlagi katerih sta prvostopenjski in pritožbeni organ v konkretnem primeru ugotovila, da ima tožnik lastninsko pravico nad predmetnimi zlatimi palicami in ne vlagatelji oz. imetniki kripto žetonov Xaurum, kot to zatrjuje tožnik.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - pravica do vložitve pravnega sredstva - javna pot
V odgovoru na tožbo toženka skuša prikazati, da je javno dobro ukinila, ker je njegova splošna raba onemogočena in ga ni mogoče obnoviti, kar naj bi izhajalo iz tega, da je v obrazložitvi ugotovitvene odločbe navedla, da se zemljišče ne uporablja več za javno pot, ampak je funkcionalno zemljišče k sosednjemu zemljišču. Vendar pa mora toženka že v izpodbijani odločbi navesti vse pravno relevantne razloge za odločitev in zato ne more z navedbami v odgovoru na tožbo in (morebitnih) nadaljnjih vlogah v upravnem sporu dopolnjevati razlogov za svojo odločitev in dokazovati njene utemeljenosti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Tudi posadno listino, če se pridobitev stvarne pravice nanaša na kmetijsko zemljišče, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ. V upravnem postopku odobritve te listine pa se nato preveri, ali zaradi drugega načina pridobitve lastninske pravice (ki ni pravno-poslovni in zato ne zapade pod določila ZKZ) odobritev pravnega posla ni potrebna. V taki listini, če naj bi izkazovala nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, morajo biti zato ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje, kot jih določa relevanten predpis.
Ker je organ očitno izhajal iz stališča, da kupoprodajna pogodba zaradi neizvedbe prometa s predmetnima nepremičninama v skladu z določili ZKZ/79 v nobenem primeru ne predstavlja veljavnega pravnega naslova (v smislu 72. člena ZTLR), ni pa se opredelil do ničnosti ali neveljavnosti te pogodbe (še manj pa do vprašanja, ali bi priposestvovanje ta položaja lahko saniralo), je nepravilno uporabil materialno pravo, posledično pa v zadevi tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje.
ZGO-1 člen 8, 8/2, 65, 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4, 4/2, 4/2-1, 11, 11/2. ZUP člen 42, 43. SPZ člen 99, 99/1. OZ člen 133, 133/2.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - ugovori stranskega udeleženca - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - škodna nevarnost - popularna tožba - gradbeno dovoljenje za oporni zid
Varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem, kar po vsebini uveljavljata tožnika, ni predmet presoje v upravnem sporu, pač pa je temu namenjena negatorna tožba na podlagi prvega odstavka 99. člena SPZ, medtem ko je tako imenovana popularna tožba po prvem in drugem odstavku 133. člena OZ namenjena uveljavljanju zahtevka, da se odstrani škodna nevarnost. Tudi vprašanja uporabe tuje nepremičnine zaradi vzdrževalnih del se ne obravnavajo v postopku upravnega spora, pač pa gre za zahtevke na podlagi 76. člena SPZ. Vseh opisanih zahtevkov torej tožnika ne moreta uveljavljati v postopku upravnega spora, pač pa v za to namenjenih civilnopravnih postopkih.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUreP-2 člen 245. ZZelP člen 10, 29.
javno dobro - dodelitev statusa - nastanek javnega dobra - javna železniška infrastruktura - tožba na ugotovitev ničnosti - ugotovitev ničnosti odločbe
Tožena stranka je z upravno odločbo, s katero je ugotovila, da je Republika Slovenija lastnica v izreku navedenih nepremičnin, posegla v pravnomočno odločitev stvarno pristojnega sodišča, ki je ugotovilo, da je lastnik te nepremičnine tožnik. Takšna odločitev je sprejeta v zadevi iz sodne pristojnosti, zato je del izreka izpodbijane upravne odločbe sodišče izreklo za nično.
Pri presoji odločitve drugega dela izreka izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka odločila, da se nepremičninam dodeli status javno dobro - železniška infrastruktura, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra ureja predpis, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, ZUreP-2, ki ga tožena stranka (v zvezi s podelitvijo statusa javnega dobra - javne železniške infrastrukture) ni upoštevala, niti se nanj ni sklicevala.
ustanovitev služnosti v javno korist - razlastitev - procesni akt - sklep o uvedbi postopka
Tudi v postopku ustanovitve služnosti v javno korist po 211. členu ZUreP-2 (enako kot v razlastitvenem postopku) je treba najprej izdati sklep o uvedbi tega postopka, pri čemer zakon uvedbo postopka in izdajo sklepa o tem veže izključno na pogoj popolne zahteve za obremenitev nepremičnine (prvi odstavek 200. člena ZUreP-2), kar pomeni, da je treba tudi v postopku ustanovitve služnosti v javno korist po ZUreP-2 najprej opraviti (le) preverjanje formalne popolnosti vloge oziroma zahteve, nato pa po uvedbi postopka ugotavljati še materialnopravne pogoje za ustanovitev služnosti v javno korist in v ta namen izvesti ugotovitveni postopek ter izdati odločbo.
To pomeni, da je sklep o uvedbi postopka obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist po ZUreP-2 le procesne narave in da mu ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Del izreka sklepa z dne 10. 6. 2019, ki se nanaša na zaznambo začetka postopka obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi, s prepovedjo prometa z nepremičnino ali njenega bistvenega spreminjanja brez soglasja upravičenke, pa (zgolj) naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki pa jih določa že sam zakon, in torej ne gre za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil, s tem pa tudi ne za njegovo oblastveno odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice.
ZEN člen 26, 27, 27/1, 28, 29, 29/2, 39, 39/1, 45, 45/1. SPZ člen 225.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - evidentiranje zemljišča pod stavbo - parcelacija - stvarna služnost
Tožnika kot (so)lastnika gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in z njo povezane predhodne ureditve meje služečega zemljišča ne varujeta nobene svoje pravne koristi. Z upravnimi postopki za ureditev meje med parcelami in parcelacijo takšnih parcel namreč služnostna pravica ni okrnjena. V primeru, da bi bila tožnika motena pri izvajanju služnostne pravice ali bi jima bilo njeno izvajanje onemogočeno oziroma, če bi služnostni zavezanec kršil svoje obveznosti, ki jih ima do tožnikov iz sklenjenih civilnopravnih razmerij oziroma na njihovi podlagi izdanih sodnih odločb, gre pri tem za spore iz civilnopravnih razmerij, ki se rešujejo v za to predvidenih postopkih.
ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 281. ZGO-1 člen 62 62/2. SPZ člen 212. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 9, 9/1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - finančni leasing - obnova postopka
Toženka pri svojem stališču ni upoštevala, da gre za finančni leasing, na podlagi katerega ima leasingojemalec lastninskopravno upravičenje, da ob izpolnjevanju pogodbe in ob uresničenju odkupne opcije, postane lastnik nepremičnine. Po 212. členu SPZ je stvarnopravno varstvo služnosti res pridržano zgolj lastniku gospodujoče nepremičnine, taka pa je tudi sodna praksa1. Vendar OZ določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena). Obstaja torej pravno varovana terjatev leasingojemalca do leasingodajalca, da mu ob izpolnitvi Leasing pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice, tj. da postane lastnik nepremičnine. Po presoji sodišča gre v primeru takšne pogodbe in zahtevka, ki iz nje izvira, seveda ob pogoju, da v času odločanja zahtevek (še) obstaja, za t.i. upravičeno pričakovanje.
V postopku obnove lahko pride do odprave prejšnje odločbe, ki je bila predmet obnove. Po prvem odstavku 281. člena ZUP to pomeni tudi odpravo njenih pravnih posledic, ki so iz nje že nastale. V primeru razveljavitve se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje posledice
odločanje upravnega organa druge stopnje o pritožbi - sprememba odločbe - sprememba odločbe na drugi stopnji - pogoji za spremembo odločbe na pritožbeni stopnji
Ni sporno, da ima upravni organ v določbah ZUP (drugi odstavek 252. člena) podlago, da odpravi odločitev prvostopenjskega organa in sam drugače reši stvar. Navedeno je mogoče tudi v korist ali škodo pritožnika (v obravnavani zadevi v korist pritožnika), vendar s spremembo odločbe ni mogoče kršiti pravice koga drugega, ki si je na podlagi odločbe prve stopnje pridobil kakšno pravico in se zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru je mogoče odločbo spremeniti ob predpisanih pogojih samo s privolitvijo tistih strank, ki se niso pritožile, bile pa bi s spremembo odločbe v korist pritožnika prizadete.
URS člen 125, 153, 153/3. ZUreP-1 člen 32, 32/1. ZUP člen 213, 213/2, 225, 225/3.
ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - exceptio illegalis - prostorski akti - državni lokacijski načrt - sodelovanje javnosti - stroški postopka - zamudne obresti - začetek tega zamudnih obresti
Ustavnost ter zakonitost podzakonskih predpisov presojajo v primeru ugovorov stranke v postopkih, ki tečejo pred njimi, sodišča, ki morajo, če presodijo, da podzakonski predpisi niso v skladu z ustavo ali zakoni, odkloniti njihovo uporabo (exceptio illegalis).
Ker je sprejeta Uredba o državnem lokacijskem načrtu po javni razgrnitvi in obravnavi deloma spremenila prvotno predvideno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta tako, da je predvidela med drugim potek trase tudi po zemljišču v lasti tožnikov - kar predstavlja nov poseg v prostor, ki ni bil javno razgrnjen in obravnavan - se tožnika po presoji sodišča s predvideno novo ureditvijo nista mogla seznaniti in nanjo tudi nista mogla odreagirati. Pri sprejemu obravnavanega prostorskega akta tako ni bila upoštevana določba prvega odstavka 32. člena ZUreP-1, ki določa obveznosti pripravljavca prostorskega akta v primeru, ko pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev. Po omenjeni določbi je treba v primeru, ko se prostorski akt na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve tako spremeni, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave prostorskega akta (ki, kot že obrazloženo, določa tudi okvirno ureditveno območje), predlog prostorskega akta ponovno razgrniti in obravnavati.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32. SPZ člen 11, 11/1. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - priposestvovanje - druga pravna podlaga - vpis v zemljiško knjigo - predhodno vprašanje - zemljiškoknjižno stanje - lastninska tožba
Glede na določila SPZ in ZZK-1 je določilo 5. člena ZKme-1 mogoče razlagati zgolj tako, da ima, dokler se ne dokaže drugače, pravico uporabe zemljišč tista oseba, ki je kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo. Tisti, ki trdi drugače tj., da je "izvenknjižni" lastnik, mora to šele dokazati in sicer bodisi tako, da mu oseba, ki je vpisana kot lastnik, izda listino, ki omogoča njegov vpis v zemljiško knjigo, bodisi s pravnomočno sodbo. Zato je toženka pravilno štela, da je lastnik spornih nepremičnin A., ki se očitno ne strinja (več) s tem, da so ta zemljišča kot GERK upoštevana kot del kmetijskega gospodarstva tožnika. Pravilno je tudi ravnala, ko je štela, da v postopku izbrisa GERK iz RKG upravni organ ne more odločati o tem, ali je lastninska pravica priposestvovana oziroma na katerih delih zemljišč naj bi do tega prišlo, ampak mora pri odločitvi upoštevati zemljiškoknjižno stanje, kakršno je ob izdaji odločbe.
upravni postopek - grajeno javno dobro - načelo zaslišanja stranke
ZUP drugostopenjskemu organu sicer omogoča, da pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjske odločbe ustrezno dopolni, vendar mora to storiti na podlagi dopolnitve ugotovitvenega postopka, ki vključuje tudi možnost stranke, da se opredeli do tako ugotovljenih dejstev.
družbena lastnina - podržavljenje na podlagi ZNNZ - ničnost odločbe - vročitev odločbe - vročitev odločbe mrtvi osebi
Odločba z dne 13. 3. 1964, ker je bila izdana zoper mrtvo osebo, tej ni mogla biti vročena in ni mogla pričeti pravno učinkovati ne zoper njo in posledično tudi ne zoper njene pravne naslednike.
ZKme-1 člen 7, 143, 143/5. SPZ člen 43, 43/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2-7, 35, 39, 39/2.
GERK - izbris GERK-a iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica uporabe - druga pravna podlaga - priposestvovanje - lastninska tožba
Tožeči stranki nista zemljiškoknjižni lastnici spornega zemljišča. Tožeči stranki na poziv tožene stranke tudi nista predložili dokazila, s katerim bi izkazali pravico do uporabe zemljišča. Zatrjevanja tožeče stranke, da sta v skladu z drugim odstavkom 43. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ) kot dobroverna lastniška posestnika nepremičnine pridobila lastninsko pravico na sporni parceli ter vloženo tožbo v zvezi z lastninsko pravico tožeče stranke, pa ni mogoče šteti kot drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč, saj je, kakor tožeči stranki v tožbi tudi sami navajata, lastninska pravica predmet spora med zemljiškoknjižno lastnico in tožečima strankam. Glede na to, da zemljiškoknjižna lastnica tožeči stranki ni dala soglasja za uporabo spornega zemljišča, tožeča stranka ne izkazuje pravice do uporabe zemljišč, zato je odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - izvirna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice. V postopku odobritve pravnega posla je potrebno ugotoviti, ali tak pravni posel po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ, saj se bi v nasprotnem primeru s sklepanjem pogodb na podlagi priposestvovanja lahko zaobšlo določbe ZKZ o predkupnih upravičencih. Glede na določbe drugega odstavka 43. člena SPZ mora zato biti v listini o priznanju take izvirne pridobitve lastninske pravice v korist tretje osebe ugotovljena in izkazana ne samo zakonsko določena doba za nastop lastninske pravice s priposestvovanjem, ampak mora biti ugotovljena in izkazana tudi dobroverna posest v smislu 27. in člena SPZ. To pomeni, da lahko stranke tudi same z zasebno listino (posadno listino) ugotovijo in priznajo piposestvovanje, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ki morajo biti v taki listini ugotovljeni, izkazani in priznani.
Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik služnosti ni izkazal, saj ne zatrjuje, da je stvarno služnost pridobil na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa, poleg tega pa tudi ne trdi, da je nastala z zakonom, kar pomeni, da bi morali biti izpolnjeni pogoji za njeno priposestvovanje, niti ne izkaže, da bi v zvezi s tem na pristojno sodišče vložil tožbo (tožbo na ugotovitev služnosti). Če služnost pravnoveljavno ni nastala, pa z gradnjo vanjo tudi ne more biti poseženo.
Glede pogoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1) se sodišče strinja, da veljavni Odlok o PUP minimalnih odmikov gradnje od sosednje parcele ne določa, niti ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini meje. Zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da bi prizadeta stranka za predmetno gradnjo morala pridobiti njegovo soglasje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, je treba predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži. Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve (pravnega posla) po določbah ZKZ. Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje (drugi odstavek 43. člena SPZ), lahko organ v postopku odobritve pravnega posla oceni, ali taka listina po vsebin predstavlja pravni temelj za pravno-poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Prvostopenjski organ ima zato prav, da bi postopek moral potekati po določbah ZKZ, saj se s pravnim poslom prenaša lastninska pravica v deležu, tudi na delu zemljišča, za katerega podlaga - priposestvovanje niti na trditveni ravni ne obstoji. Sklicevanje na tretji odstavek 43. člena SPZ je zavajajoče, saj tožnik upravnemu organu ni predložil v odobritev pogodbe, s katero bi uveljavljal priposestvovanje na delu nepremičnine.
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje izkazanosti priposestvovanja na delu zemljišča, pač pa zavrnitev temelji na izkazanem prometu na zemljišču, na katerem se priposestvovanja niti ne zatrjuje. Tožnik z obravnavano tožbo torej ni izkazal, da bi prvostopni organ napačno uporabil določbo 17. člena ZKZ.