Za izterjavo denarnih carinskih obveznosti je podana pravna podlaga v določbah 2. odstavka 275. člena ZUP/86, 155. člena CZ ter ZDavP, ki so veljale v času odločanja. Za izvršbo teh obveznosti (torej tudi za odlog) so pristojni carinski organi.
Pridobitev statusa begunca temelji predvsem na oceni dogodkov, ki so prosilca za azil prisilili, da je zapustil matično državo, njegova subjektivna ogroženost pa se ugotavlja na podlagi izjav, ki jih poda v prošnji za azil in na zaslišanju v povezavi z objektivnimi okoliščinami v njegovi matični državi. Tudi po oceni sodišča pri tožniku ne obstaja utemeljen strah pred preganjanjem zaradi narodne ali verske pripadnosti niti zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja, prav tako tudi ne zaradi rase, ker naj bi bila tožniku v postopku kršena pravica do tolmačenja v jeziku, ki ga tožnik razume, posledično pa nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Kot je razvidno iz upravnih spisov je bil v predmetnem postopku tožniku ves čas zagotovljen tolmač za arabski jezik, skladno s tožnikovo navedbo v njegovi prošnji za azil na predpisanem obrazcu dne 13. 9. 2002, da je materni jezik tožnika arabski, drugi jezik pa francoščina, tožnik pa je bil v vabilu na zaslišanje z dne 30. 6. 2003 seznanjen med drugim z določbo 12. člena ZAzil, da se mora prosilcu za azil , ki ne razume uradnega jezika, omogočiti, da postopek spremlja in v njem sodeluje v jeziku, ki ga razume in ki ga priskrbi tožena stranka. Seznanjen pa je bil tudi, da si lahko na podlagi 4. odstavka 12. člena ZAzil na svoje stroške zagotovi pomoč lastnega tolmača. Tožnik v tožbi navaja, da naj bi do razhajanj v njegovih izjavah prišlo predvsem zaradi nestrokovnega prevoda, vendar pa je iz zapisnika z dne 25. 7. 2003 razvidno, da mu je bil zapisnik prebran in nanj ni imel tožnik nobenih pripomb, podpisal pa se je na vsako stran (od petih) posebej. V kolikor se tožnik ni strinjal s prevodom svojih izjav, je imel možnost takrat, ko mu je bil zapisnik prebran, to tudi povedati, vendar takrat o tem tožnik ni dal nobene pripombe. Tožnik je imel tudi možnost, da si zagotovi svojega tolmača, vendar te možnosti tožnik ni izkoristil, zato je po presoji sodišča tožbeni ugovor bistvene kršitve pravi postopka neutemeljen.
Neutemeljen tožbeni ugovor o zatrjevani dolžnosti tožene stranke ugotavljati morebitno preganjanje tožnika zaradi nacionalne pripadnosti ob sklicevanju na 33. člen ZAzil. Takšna dolžnost tožene stranke namreč ne obstoji brez upoštevanja oziroma mimo dolžnosti prosilca za azil po 3. odstavku 29. člena ZAzil, mora prosilec za azil sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in vsa dejstva in okoliščine, ki nasprotujejo prisilni odstranitvi ali vrnitvi v določeno državo; prosilec mora predložiti pristojnemu organu vse razpoložljive dokaze, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo oziroma podati verodostojno in prepričljivo obrazložitev vseh razlogov, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, če dokazov ni. Vendar pa odločba ni odvisna od predložitve nobenega posebnega formalnega dokaza ter temelji samo na podlagi celovite preučitve vseh okoliščin in dejstev, razpoložljivih dokazov ter obrazložitev in pojasnil prosilca za azil (6. odstavek 24. člena). Prosilec pa mora na podlagi 3. odstavka 24. člena ZAzil predstaviti in pojasniti vsa dejstva in okoliščine, ki so mu znane, omogočiti pristojnemu organu dostop do vseh razpoložljivih dokazov in predložiti vse listine in potrdila, ki jih ima in ki so pomembne za postopek, do konca zaslišanja (4. odstavek 24. člena ZAzil. Tožnik je bil opozorjen dvakrat. Prav tako pa je bil seznanjen, da ima pravico do brezplačne pravne pomoči pri uveljavljanju pravic po določbah ZAzil in je hkrati z vabilom prejel tudi seznam imenovanih svetovalcev za begunce, zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe v zvezi z nastopanjem tožnika v postopku brez pravnega zastopnika. ZAzil namreč ne predpisuje obveznega zastopanja stranke v postopku, pač pa ima prosilec po določbi 3. odstavka 9. člena ZAzil pravico do izbire svojega pravnega svetovalca ali svetovalca za begunce iz 16. člena ZAzil, ki ima pravico do nagrade za opravljeno delo in povračila stroškov iz sredstev proračuna. Glede na navedeno sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor nepoznavanja prava, ker da naj bi tožnik brez pravnega zastopnika nastopal zgolj laično, ker ni vedel in ni mogel vedeti, kaj je bistveno za organ odločanja, saj mora tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji poznati pravni red, predvsem predpise, ki urejajo njegov položaj, njegove pravice in obveznosti (44. člen ZAzil), tujec pa se tako kot državljan Republike Slovenije ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje pravnih predpisov.
V upravnem sporu pa ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta (3. odstavek 14. člena ZUS). Na navedeni podlagi sodišče zavrača tožbene ugovore o tožnikovi ogroženosti v izvorni državi zaradi svoje narodnostne pripadnosti etnični manjšini, kar prvič navaja šele v tožbi in pri tem niti ne trdi, da ne bi imel možnosti uveljavljati teh navedb v postopku za priznanje azila pred toženo stranko.
vzajemnost za denacionalizacijo - predhodno vprašanje - ugotovitev državljanstva
Za umrlo osebo je treba ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje iz 9. člena ZDen. Če je bila ob podržavljenju jugoslovanski državljan, ob smrti pa državljan države, ki že ima z zakonom urejeno denacionalizacijo (npr. Hrvaška, Bosna in Hercegovina), ali države, ki je po drugi svetovni vojni izvedla podržavljenje, ni pa še sprejela predpisa o vračanju in ga šele pripravlja (npr. Srbija), pa je treba ugotoviti tudi, kakšno je glede na državljanski status denacionalizacijsko razmerje v tej državi.
nezazidano stavbno zemljišče - način vračanja dela zemljišča
Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno odpravila prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ vrnil v last in posest 60/100 parcele 1873/2, k.o. B, saj v zadevi dejansko stanje ni raziskano do te mere, da bi bil mogoč zaključek, da je v naravi vrnjen del zemljišča res nezazidano stavbno zemljišče.
Na podlagi 1. odstavka 2. člena ZUSDDD je potrebno prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona, to pomeni do vključno 28. 12. 1999, ker je zakon pričel veljati dne 28. 9. 1999. Upoštevaje podatek, da je tožnica vložila svojo vlogo šele dne 21. 11. 2000, je tožena stranka pravilno uporabila določilo ZUSDDD, da je tožnica zamudila rok za vložitev vloge, ta rok pa je prekluzivne narave.
Tožnik v svoji ponovni prošnji ne navaja takšnih okoliščin, ki bi se zanj bistveno spremenile po izdaji prejšnje odločbe tožene stranke. Tožnik je prvič zaprosil za priznanje azila dne 11. 11. 1999, od tega časa živi neprekinjeno v Republiki Sloveniji. Zato je tožena stranka pravilno ocenila, da okoliščine, ki jih tožnik sedaj navaja v svoji prošnji, ne morejo predstavljati okoliščin ali dejstev, ki bi nastale šele po izdaji prejšnje odločbe.
izvršba za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi - ukrep tržnega inšpektorja
Glasbeni stolp ni bil umaknjen iz prodaje s tem, ko se je nahajal v skladišču prodajalne, to pa je pomožni prostor prodajnega prostora (5. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln, Ur. l. RS, št. 28/93, 34/93 in 57/93).
Ker so zavezanci za denacionalizacijo določeni v 51. členu ZDen kot specialnem predpisu, glede tega vprašanja ni mogoče uporabiti splošnih premoženjskih oziroma odškodninskih predpisov (prvi odstavek 6. člena ZDen).
Stanovanjski inšpektor lahko zaradi varstva javnega interesa naloži lastniku odpravo samo tistih pomanjkljivosti stanovanja, ki onemogočajo varno uporabo stanovanja oziroma skupnih naprav.
ZGO člen 33a, 36, 36, 33a, 36, 33a. ZUS člen 30, 30/2, 30/2, 30.
odložitev izvršitve
Enotno dovoljenje za gradnjo glede lokacijskih pogojev ne more imeti posledic pred njegovo pravnomočnostjo. Če postane odločba, zoper katero je sprožen upravni spor, izvršljiva šele z pravnomočnostjo, ni potrebe po odložitvi njene izvršitve, dokler ni končan upravni spor.
Po mnenju sodišča v zadevah imenovanja višjih upravnih delavcev ni mogoče uporabiti izrednih pravnih sredstev po ZUP, ker bi se na ta način ob drugačnih pogojih in postopku (predpisanih z ZUP za uporabo izrednih pravnih sredstev) dosegle drugačne (manj ugodne) pravne posledice, kot jih imata posebej urejena pravna inštituta razrešitve oz. prenehanja delovnega razmerja, ki naj bi z navedbo taksativno določenih razlogov za njuno uporabo in posebej predpisanega postopka (povsem drugačnih kot za izredna pravna sredstva po ZUP), zagotavljala ustrezno varstvo pravic delavcev v zvezi z delovnim razmerjem.
Akt o imenovanju višjega upravnega delavca po ZDDO je posamični akt iz 2. odstavka 3. člena ZUS in ne upravna odločba. Glede na pravne posledice odprave odločbe takšnega akta ni mogoče odpraviti na podlagi obnove postopka, ker ne gre za smiselno uporabo določb postopka v pomenu 4. člena ZUP.
menjalna pogodba - odškodnina - vrnitev podržavljenega premoženja na podlagi odplačnega pravnega posla
V zameno dani nepremičnini nimata položaja podržavljenega premoženja. Po 6. odstavku 42. člena ZDen, ki je posebna določba, je upravičenec upravičen do odškodnine, kar v obravnavanem primeru pomeni, do odškodnine v vrednosti v zameno danih nepremičnin.
tuja pravna oseba - zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja
Ker po teritorialnem principu predpisi Republike Slovenije veljajo le na območju Republike Slovenije, se določbe ZDen o vračanju v naravi lahko nanašajo le na vračanje podržavljenega premoženja, ki je v sredstvih domačih pravnih oseb, ki se do uveljavitve ZDen še niso v celoti olastninile, to pa so po prej veljavnem Zakonu o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90) le pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije. Iz navedenih določb ZDen in Zakona o podjetjih izhaja, da je lahko zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja le pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji (domača pravna oseba), ki je bila ob uveljavitvi ZDen v družbeni oz. mešani lastnini, in to za podržavljeno premoženje, ki je med njenimi sredstvi in je bilo ob uveljavitvi ZDen v družbeni lastnini. ZDen za tuje pravne osebe kot zavezanke po načelu teritorialnosti sploh ne velja, pač pa so tuje pravne osebe lahko zavezanke za vračanje podržavljenega premoženja le po predpisih svoje matične države.
ZUS člen 18, 18/1, 18/4. ZSZ člen 58. ZFO člen 22. ZDS člen 3.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - upravni spor - stranke v postopku - aktivna legitimacija občine - prenos pristojnosti na davčni organ - zavrženje tožbe
V situaciji, kot je navedena, občina A ni legitimirana za vložitev tožbe oziroma nima položaja stranke v upravnem sporu, saj je upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, tožena stranka izdala na podlagi pooblastila tožeče stranke same.
ugovor nepravilnosti pri delu volilnega odbora - rok za ugovor - lokalne volitve
Rok za ugovor iz 98. člena ZLV je materialnopravni prekluzivni rok, zato ga ni mogoče podaljšati na dan po ugotavljanju volilnih izidov na podlagi glasovnic, ki so prispele po pošti. Nepravilnosti v tej fazi volilnega postopka lahko ugotavlja volilna komisija le po uradni dolžnosti na podlagi 99. člena ZLV.
ZDavP člen 46/1, 44, 44/3, 46, 46/1, 44, 44/3, 46.
dolgovni seznam - prisilna izterjava davčnega dolga
V postopku prisilne izterjave davka na podlagi seznama zaostalih obveznosti (dolgovnega seznama) ni mogoče izpodbijati v dolgovnem seznamu navedenih izvršilnih naslovov.