Zakon o davčnem postopku ureja dva instituta odloga plačila davčnih obveznosti: odlog prisilne izterjave odločbe o odmeri davka v 20. členu ter odlog plačila davčnega dolga v določilih 89. do 92. člena za fizične in pravne osebe. Davčni zavezanec lahko torej z uporabo navedenih institutov pod različnimi pogoji iz citiranih določil doseže bodisi odlog prisilne izterjave odločbe o odmeri davka, bodisi odlog plačila davčnega dolga. Pristojni organ mora najprej ugotoviti, na kakšni pravni podlagi je stranka podala vlogo za odlog plačila davčnih obveznosti in v primeru nejasne vloge oziroma zahtevka stranko pozvati k njeni dopolnitvi v skladu s določili 68. člena ZUP. Pogoji za odlog plačila davčnega dolga na podlagi 91. člena ZDavP se namreč bistveno razlikujejo od pogojev za odlog prisilne izterjave iz 20. člena ZDavP.
Tožba, kljub dopolnitvi, ni sposobna za obravnavanje, saj je nerazumljiva in nepopolna. Tožnik ni predložil niti navedel upravnega akta, zoper katerega naj bi bila naperjena tožba niti ni navedel tega, na kaj naj bi se ta upravni akt nanašal in ali je tožnik sploh udeležen kot stranka v postopku, v katerem naj bi bil domnevni upravni akt izdan. Iz tožbe tudi ni zaslediti, kateri upravni organ naj bi tak akt sploh izdal.
Carinski organ ima v določbi 23. člena CZ pooblastilo, da v primeru, če zaradi okoliščin uvoza meni, da vrednost blaga ne ustreza določbam o dogovorjeni ceni, predloženega računa o nakupu blaga ne upošteva kot podlago za določitev carinske osnove, ampak to vrednost ugotovi v postopku na podlagi 16. do 19. člena CZ. Pri tem uporaba kataloga ne predstavlja nedopustnega ugotavljanja carinske vrednosti.
uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - naknadni obračun carinskega dolga
Dejstvo, da je Urad Republike Slovenije za zdravila švedsko grenčico po svoji klasifikaciji označil kot zdravilo skupine C, ne more vplivati na odločitev v carinskem postopku, v katerem se uporabljajo carinski predpisi.
ZUS člen 34/1-2, 26, 26/1, 34, 34/1-2, 26, 26/1, 34. ZUP člen 129, 129/1, 129, 129/1.
izbris iz registra - zavrženje tožbe - sprejem v državljanstvo
Četrta točka 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 59/02, v nadaljevanju: ZUP) določa, da upravni organ s sklepom zavrže zahtevo stranke, če v isti upravni stvari že teče postopek. Ker med strankama ni sporno, da postopek na podlagi prve vloge tožnikov še ni pravnomočno zaključen, je tožena stranka odločila pravilno in njena odločitev je pravilna in zakonita.
Ker je od izvršitve izpodbijanega dejanja, ki se je po zatrjevanju tožnikov zgodilo 26. 2. 1992 oziroma od kar so za ta datum zvedeli, preteklo že več let, je prekoračen rok, ki je določen v 1. odstavku 26. člena ZUS.
Sodišče se strinja z razlago tožene stranke, da je po 4. členu občinskega Pravilnika že dejstvo, da se gostinski obrat nahaja v objektu, kjer so tudi stanovanja, zadosten razlog za odklonitev soglasja za predlagani podaljšani čas, saj navedeni 4. člen Pravilnika izpolnitev tam navedenih kriterijev, med katerimi je tudi nahajanje gostinskega obrata v stanovanjskem objektu, določa alternativno in ne kumulativno.
ZDen člen 32, 3, 4, 31, 32, 3, 4, 31. ZUS člen 60, 60.
pogoji za denacionalizacijo - meje presoje ex offo
Upravičenost do denacionalizacije je glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti. Upravičenci do denacionalizacije so bivši lastniki, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno po ZNNZ, ne glede na to, kdaj jim je bilo odvzeto iz posesti in ob določenih pogojih tudi osebe, ki nikoli niso bile lastnice temveč le imetnice pravice uporabe na nacionaliziranih zemljiščih, ki pa so jim bila odvzeta iz posesti.
imenovanje višjega upravnega delavca - izredno pravno sredstvo
Citirano določilo 4. člena ZUP obravnavane javnopravne zadeve omejuje z uporabo upravnega postopka le z besedilom "smiselna uporaba upravnega postopka, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom" in načelno za odločanje o takih javnopravnih zadevah ni izključena uporaba izrednih pravnih sredstev. V vseh takšnih primerih pa je posebej potrebno preučiti ali je za takšno javnopravno zadevo predpisan poseben postopek in če ni kaj glede na pravno naravo in vsebino javnopravne zadeve zajema smiselna uporaba upravnega postopka.
Pravna razmerja urejena s pravnomočno odločbo državnega organa je mogoče odpraviti razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Ravno zato sodišče meni, da za zadeve imenovanja višjih upravnih delavcev "smiselna uporaba upravnega postopka" ne more zajemati tudi uporabe izrednih pravnih sredstev, določenih v ZUP, kajti njihova uporaba je namenjena ponovnem odločanju o zadevah o katerih je že dokončno ali celo pravnomočno odločeno.
ZZZDR člen 106. ZSV člen 86, 88. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
stiki z otrokom - začasna odločba - koristi otroka
Otrokova korist je vrednostni pojem, ki je ni mogoče pojmovati samo v subjektivnem smislu kot otrokova hotenja, temveč tudi v objektivnem smislu, ko se koristi otroka ovrednotijo na podlagi strokovnih mnenj. Po mnenju sodišča je bil tudi določen način stikov med očetom in otrokom ustrezen glede na okoliščine, starost otroka in njegovo sposobnost za razumevanje.
Tožnik v času odločanja tožene stranke nima položaja stranke v upravnem postopku, v katerem zahteva izločitev uradne osebe, zato se tožnikova zahteva zavrže (2. točka 1. odstavka 129. člena ZUP).
status nepremičnine ob podržavljenju kot podlaga za določitev odškodnine
Sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo (enako pa izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994 in sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 1113/00 z dne 13. 6. 2001), da je za vrednotenje podržavljenega zemljišča odločilno njegovo stanje ob podržavljenju. To stanje ne izhaja vedno iz namena podržavljenja, temveč iz takrat obstoječih in takrat veljavnih prostorskih aktov, v katerih so bila zemljišča razvrščena med kmetijska, gozdna oziroma stavbna zemljišča, lahko pa, da stanje zemljišča izhaja tudi iz aktov o podržavljenju oziroma zakona, na podlagi katerega je bilo podržavljeno in je predpis hkrati spremenil tudi namembnost zemljišča v gradbeno zemljišče.
Odločitev o tem, ali sta B.B. in C.C. upravičenca do denacionalizacije je odvisna od tega, ali sta bila imenovana, tako v času podržavljenja premoženja, kot tudi na dan podpisa navedenega mednarodnega sporazuma 5. 11. 1964, državljana ZDA. Kdaj sta imenovana pridobila državljanstvo ZDA, pa iz upravnih spisov ni razvidno. Pri izpodbijanem sklepu ne gre za popravo pomote, ampak gre dejansko za spremembo odločbe z dne 23. 10. 2001, saj tožena stranka z izpodbijanim sklepom vsebinsko spreminja svojo odločitev iz 1. in 2. točke izreka navedene odločbe.
stranka v postopku - vezanost na pravno mnenje sodišča
Iz listin v upravnih spisih je sodišče ugotovilo, da drugi tožnik ni bil stranka v postopku, v tožbi pa tega niti ne zatrjuje, niti ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v smislu prvega odstavka 18. člena Zakona o upravnem sporu. Pri izdaji novega upravnega akta, s katerim mora v ponovljenem postopku rešiti upravno stvar, je organ vezan na pravna mnenja sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (3. odstavek 60. člena ZUS). Slednje pomeni, da mora pri izdaji novega upravnega akta v tistem delu, zaradi katerega je sodišče prvotno odločbo odpravilo, ravnati tako, kot mu je naročilo sodišče.
SZ člen 116, 116. ZDen člen 60, 60. ZUP člen 267, 267.
obnova postopka
Ne vzdrži stališče tožene stranke, da tožnika lastništva podstrešnega stanovanja nista izkazala, ker nista vpisana v zemljiško knjigo. Na stanovanjskih prostorih, nastalih s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v večstanovanjskih hišah, so občani, ki so si na tak način razrešili svoje stanovanjsko vprašanje, pridobili lastninsko pravico ex lege, torej zato, ker je tako določil SZ v prvem odstavku 116. člena (odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-233/98 z dne 31. 3. 1999).
CZ člen 154/1-c, 47, 47/1, 154. ZUP člen 257, 257.
obnova postopka - carina
V izpodbijani odločbi navedenih dopisov nemške carinarnice v nemškem jeziku, tako tudi v prevodu ni v upravnih spisih, ki jih je sodišču posredovala tožena stranka. Sodišče torej zaradi pomanjkljivih upravnih spisov ni moglo ugotoviti ali so izpolnjeni zakonski pogoji za sprejem sklepa o obnovi postopka in ali je bila tožeči stranki dana možnost, da se izjavi o zadevi . Če torej zastopnik navzven ne izkaže (v ECL ne navede), da nastopa v imenu druge osebe, torej v vlogi direktnega zastopnika, lahko nastopa le vlogi indirektnega zastopnika. Zato po presoji sodišča ni bilo potrebe tožeče stranke pozvati k predložitvi ustreznega pooblastila, oziroma bi to morala storiti sama, če bi v tej zadevi hotela nastopati kot zastopnik in ne deklarant.
Ni v nasprotju z zakonom, če je bil predlog za imenovanje direktorja javnega zavoda v skladu s splošnim aktom zavoda določen na javni seji pristojnega organa zavoda.
Ker enotno dovoljenje za gradnjo postane izvršljivo šele s pravnomočnostjo, ni potrebe po odložitvi izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo, saj to učinkuje šele s pravnomočnostjo.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 3.
davek od dobička pravnih oseb - znižanje finančnih naložb v odvisna podjetja - davčno priznan odhodek
Za odhodke se po SRS 3 kot odhodki financiranja nedvomno štejejo odpisi oziroma popravki vrednosti finančnih naložb in ker ZDDPO ne predpisuje drugačnega načina njihovega ugotavljanja, se hkrati vštevajo tudi med davčno priznane, vendar le v primeru, če je njihov odpis oziroma popravek vrednosti mogoče šteti za odhodek iz 12. člena ZDDPO, kar pa se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru. Seveda ob predpostavki, da so bile obravnavane naložbe tožeče stranke, tako kot velja za dolgoročne finančne naložbe nasploh, namenjene pridobivanju prihodkov od financiranja in drugih koristi, pa njihovem zmanjšanju, četudi je to posledica izgube v drugem pravnem subjektu, po presoji sodišča ni mogoče iz tega razloga in torej že v načelu očitati, da ni bilo potrebno v smislu določbe 12. člena ZDDPO.
uveljavljanje davčne olajšave - kršitev pravil postopka - davek od dobička pravnih oseb
Ker zavezanci za davek od dobička po določbi 202. člena ZDavP (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96 odl. US, 87/97, 35/98 odl. US, 82/98, 91/98, 108/99) davčne olajšave lahko uveljavijo najkasneje do izdaje odmerne odločbe, tožena stranka tožnici tako utemeljeno ni priznala šele v pritožbi zoper to odločbo uveljavljane investicijske davčne olajšave v višjem znesku, kot ga je tožnica navedla v davčnem obračunu. Tožnica bi namreč z zahtevo po priznanju investicijske davčne olajšave v višjem znesku (kot ga je navedla v davčnem obračunu) lahko uspela le, če bi jo vložila pred izdajo odmerne odločbe.