ZTFI člen 188, 189, 211, 212, 213, 237. ZUS-1 člen 63.
odvisni borznoposredniški zastopnik – izbris iz registra – hujše kršitve določb ZTFI – uporaba ZUP – teža kršitev – zavajujoče informacije – kršitve pravil postopka – načelo varovanja strankinih interesov
Ker so se določeni sodelavci tožeče stranke predstavljali kot „brokerji“, torej borzni posredniki, čeprav niso imeli dovoljenja, so jim stranke ravno zaradi tega brez dvoma tudi bolj zaupale, saj so bile prepričane, da komunicirajo s strokovno usposobljenim posrednikom. Prav tako niso bile ustrezne in razumljive informacije glede predstavitve same tožeče stranke, saj so posamezni svetovalci, kar je razvidno iz izjav, tožečo stranko predstavljali kot borznoposredniško hišo, ne pa kot odvisnega borznoposredniškega zastopnika družbe B.
Stranke pri tem, glede na svoje znanje (nekatere po lastnih izjavah niso imele nobenih izkušenj na področju trgovanja z vrednostnimi papirji), niso bile sposobne razumeti prevzetih tveganj in so pri odločitvah v celoti zaupale sodelavcem tožeče stranke, kar potrjujejo tudi njihove izjave o visokih izgubah, h katerim je treba prišteti še visoke provizije, česar niso pričakovale.
Glede na zakonsko opredelitev značilnosti hujše kršitve je ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča ta podana in tako izpolnjen pogoj za izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika. Podan je obstoj znakov več kršitev, ki so se ponavljale v daljšem časovnem obdobju, sistematično, kot način poslovanja (poslovanje je v znatnem delu temeljilo na tem načinu delovanja) in ni šlo zgolj za eno (izjemoma) napačno odločitev.
ZTFI člen 7, 186, 186/2, 187, 189, 190, 191, 237/3, 238/2. ZUS-1 člen 64. Sklep o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov člen 3, 3/2-2, 3/3. Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenj za opravljanje investicijskih ter pomožnih investicijskih storitev člen 6, 6-1, 6-5, 17.
odvisni borznoposredniški zastopnik – zavrnitev zahteve za vpis v register odvisnih borznoposredniških zastopnikov – opis del – delovne izkušnje
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka na podlagi priložene dokumentacije v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej ugotovila, da A. G. izkazuje enoletne primerljive delovne izkušnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi ... z dne 1. 9. 2008, v nadaljevanju obrazložitve pa zaključuje, da omenjene izkušnje niso izkazane, zato so te navedbe tožene stranke same s seboj v nasprotju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4001779
ZISDU člen 112, 112/3. ZTVP člen 147, 147/1, 151, 152, 169, 170, 175, 175/1, 175/2.
vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - izločitev sodnika - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - gospodarski spor - odškodninski spor z mednarodnim elementom - upravljanje investicijskih skladov - vzajemni skladi - nadzor nad upravljanjem investicijskih skladov - določitev največjega obsega vrednost sredstev vzajemnih skladov - neustavnost ukrepa zaradi njegove časovne neomejenosti - izbira ukrepa - retroaktivnost ukrepa - obstoj vzročne zveze kot dejansko vprašanje - sodelovanje sodnikov na sodniški šoli
Agencija je lahko namesto Sklepa, s katerim bi v celoti ali delno začasno prekinila poslovanje investicijskih skladov, sprejela tudi blažji ukrep in poslovanje investicijskih skladov samo omejila. Agencija je lahko sporni Sklep sprejela v primeru obstoja posebnih okoliščin, ki jih je predvideval zakon, to je okoliščin, ki so se nanašale na neko konkretno stanje na trgu vrednostnih papirjev. Ob obstoju takšnih okoliščin pa Agencija zaradi delovanja v javnem interesu ni bila samo upravičena, ampak tudi dolžna ukrepati zaradi zaščite investitorjev in razvoja trga vrednostnih papirjev.
Pri izdaji spornega sklepa ni šlo za urejanje razmer na trgu vrednostnih papirjev za nazaj, temveč v skladu z zakonskim pooblastilom iz tretjega odstavka 112. člena ZISDU za uresničitev zakonitega cilja, konkretno za odpravo nastalih motenj v transakcijah z vrednostnimi papirji. Prva tako ni šlo za kaznovanje družbe za upravljanje investicijskih skladov ali celo vlagateljev, temveč za intervencijo Agencije na trgu vrednostnih papirjev.
Vtoževana škoda je bila posledica protipravnega ravnanja družbe za upravljanje investicijskih skladov, zaradi katerega je izgubila dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov, in napačne ekonomske odločitve tožnic, ne pa časovno neomejene veljavnosti spornega sklepa. Vprašanje vzročne zveze (med protipravnim ravnanjem in vtoževano škodo) pa je dejansko vprašanje, kar pomeni, da ni predmet revizijskega preizkusa. Ugotavljanje elementov, ki sestavljajo pravno relevantno vzročno zvezo, je namreč ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja (pravno relevantnih dejstev).
BANČNO JAVNO PRAVO – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI SPOR
VS4001736
ZBan-1 člen 66, 66/1-1, 70. ZTFI člen 157. ZUS-1 člen 42, 42/1.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe – odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - opustitev kontrolne dolžnosti članic uprave borznoposredniške družbe – opomin – pravni interes za tožbo – združitev postopkov
Ne glede na to da borznoposredniška družba več ne opravlja investicijskih storitev in poslov (izvrševanja naročil strank), je po oceni Vrhovnega sodišča podan pravni interes tožnic na odpravi izpodbijane odločbe. Tožnici namreč nimata druge pravne poti (ki bi izključevala vloženo tožbo) za odpravo očitka, da sta opustili kontrolno dolžnost, oziroma očitka, da pri izpolnjevanju svojih dolžnosti nista ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja borznoposredniške družbe.
BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4001716
ZBan-1 člen 250, 250/1-8, 250/3, 250/4. ZTFI člen 301, 506, 506/2. ZGD-1 člen 623, 623/4, 625, 625/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 64, 64/2.
poslovanje borznoposredniške družbe - prepoved opravljanja investicijskih storitev izvrševanja naročil za račun strank – oddelitev – pravni ali dejanski (ekonomski) interes – hipotetična bodoča ravnanja – pravni interes za ugotovitveno odločbo – oddelitev družbe
Tožnica z oddelitvijo ni prenehala, je pa prenehala opravljati investicijske storitve in posle. Zato izpodbijanja prepoved več ne posega v njen pravni položaj, saj več ne opravlja investicijskih storitev in poslov, katerih opravljanje ji je bilo prepovedano z odločbo Agencije. Zato ugotovitev morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zanjo ni več pravno pomembna. Tožnica namreč zgolj z ugotovitvijo morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zase ne bi mogla doseči izboljšanja pravnega položaja, medtem ko izboljšanje pravnega položaja za druge (za oddeljeno novoustanovljeno borznoposredniško družbo ni pravno relevantno.
Kakšnega drugega pravno upoštevnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe tožnica ni substancirala. Tako iz njenih navedb ni razbrati, da bi z uveljavljanjem nezakonitosti izpodbijane prepovedi zasledovala pravni interes do povrnitve škode (po ZUS-1) oziroma odškodnine (v pravdnem postopku). Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine (s strani tožnice). Zato Vrhovno sodišče ni upoštevalo nekonkretiziranega sklicevanja tožnice na vpliv izrečenega ukrepa na njeno dobro ime in ugled ter hipotetičnega na upoštevanje ugotovitev o kršenju dolžnosti v drugih postopkih.
Zatrjevanje hipotetičnih, bodočih ravnanj oziroma posplošeno zatrjevanje morebitnih bodočih dogodkov ne more biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost upoštevanja ugotovljenih kršitev dolžnosti v drugih postopkih.
ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIZ člen 272, 272/2.
odložitvena in ureditvena začasna odredba - odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev - uporaba ZUS-1
Za postopek sodnega varstva se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1, če v ZTFI ni določeno drugače. Tako se je v zvezi z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe uporabil drugi odstavek 32. člena ZUS-1, v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa tretji odstavek 32. člena ZUS-1, ne pa drugi odstavek 272. člena ZIZ (o pogojih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve).
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - tržna manipulacija - vzorec ravnanja - subjektivni in objektivni element tržne manipulacije - domneve in kazalniki tržne manipulacije - priznani tržni običaji
Da ni šlo zgolj za nenavaden splet naključij, temveč za vzorec ravnanja tožnikov, kaže njihovo celotno (kontinuirano) ravnanje (sklepanje poslov na določen način in z določeno vsebino, zaradi vpliva na enotni tečaj delnic).
V ravnanju tožnikov je zaslediti tako objektivni kot subjektivni element tržne manipulacije.
Ker je Agencija ugotovila več znakov tržne manipulacije in so ti znaki obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je ravnanje tožnikov imelo objektivne značilnosti tržne manipulacije. Tožniki sicer načeloma niso bili dolžni raziskovati ozadja in razlogov (motivov) prejetih naročil, vendar pa so bili dolžni ravnati v skladu z določbami ZTFI, ki prepovedujejo dejanje tržne manipulacije. Da niso ravnali tako, kaže že dejstvo, da cen v oddanih naročilih niso zniževali glede na najugodnejšo ponudbo na trgu, temveč so jih nasprotno (sistematično prisiljeno) zviševali. Čeprav morda pri posameznem poslu ali skupini poslov ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil namen tožnikov manipulacija s prometom ali ceno delnic, pa njihovo celotno ravnanje kaže prav na takšen namen ali pa vsaj na opustitev dolžne skrbnosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001674
URS člen 33, 74. ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPre-1 člen 64, 64/3-2.
prevzemi – uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi - začasna odredba - odložitvena in ureditvena začasna odredba – hipotetična dejansko stanje – težko popravljiva škoda – dokazljiva škoda - test sorazmernosti – pokrivanje začasne odredbe z odločitvijo o glavni stvari – pravica do zasebne lastnine – pravica do podjetništva - konkurenca ustavnih pravic
Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.
Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo.
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posegla v pravico tožnic.
Sodišče sme izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitnem prenehanju začasne odredbe) več ne bi mogla storiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4001634
ZOR člen 52, 53, 53/2, 99, 99/1. ZTVP-1 člen 79, 79/3, 139, 139/1, 139/2, 140.
pogodba o borznem posredovanju – ničnost pogodbe – trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun – odškodninska odgovornost borzno posredniške družbe – skrbnost borzno posredniške družbe – varno in skrbno poslovanje borzno posredniške družbe – razlaga pogodbe – prodajna pogodba – konflikt interesov
Zahteve iz 140. člena ZTVP-1 se ne sme a priori izključiti samo zato, ker ima razmerje elemente prodajne pogodbe.
Zahteve po varnem in skrbnem poslovanju borzno posredniških družb se ne nanašajo le na ravnanje borzno posredniških družb v fazi izpolnjevanja pogodb, temveč tudi v fazi sklepanja pogodb s svojimi strankami.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS2005461
ZP-1 člen 4, 4/7, 45, 156, 156-1. ZTVP-1 člen 1, 348a. ZISDU-1 člen 228, 228/1-15, 228/1-18, 228/2.
organi za odločanje o prekrških - Agencija za trg vrednostnih papirjev – pristojnosti agencije - postopek nadzora – opozorilo – postopek o prekršku - kazenske določbe - lažje kršitve družbe za upravljanje - ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sankcije za prekršek – opozorilo – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška
Če je storilcu izrečeno opozorilo kot ukrep za odpravo kršitev v okviru postopka nadzora na podlagi ZTVP-1, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z isto kršitvijo v istih časovnih in krajevnih okoliščinah.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS2005433
ZP-1 člen 4, 4/7, 45, 45/2. ZTVP-1 člen 1, 1/1, 1/3, 348a, 392.
organi za odločanje o prekrških - Agencija za trg vrednostnih papirjev – pristojnosti agencije - postopek nadzora – odprava kršitev – opozorilo – postopek o prekršku - kazenske določbe - lažje kršitve dolžnosti poročanja javnih družb - ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sankcije za prekršek – opozorilo - opomin
Prekrškovni organ lahko izreče opozorilo namesto odločbe o prekršku le znotraj postopka o prekršku (sedmi odstavek 4. člena ZP-1).
Nadzorni in prekrškovni postopek Agencije za trg vrednostnih papirjev imata različen ratio legis ter drugačne pravne posledice za storilca, zaradi česar nista v koliziji po načelu prepovedi ponovnega sojenja.
ZPre-1 člen 64, 64/3, 64/4. ZTFI člen 514, 519, 519/3. ZUS-1 člen 68, 83, 83/1, 83/2, 83/3, 95.
postopek sodnega varstva po ZTFI – revizija v postopku sodnega varstva po ZTFI – dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Revizija zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep, ki ga v postopku sodnega varstva po ZTFI zoper odločbo iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 izda Vrhovno sodišče, ni dopustna.
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika – tržna manipulacija
Izpisi iz borznega trgovalnega sistema (v nadaljevanju BTS) v konkretnem primeru vsebujejo več količinsko večjih neaktivnih nakupnih naročil, ki so bila v sistemu BTS prisotna dalj časa. Po presoji Vrhovnega sodišča slednja ne bi smela biti zajeta ne v analizi podatkov in ne v grafih tožene stranke.
Tudi v zvezi s primerjavo nakupnih naročil tožnikov s prodajnimi naročili se Vrhovno sodišče strinja z ugovori tožnikov, da bi tožena stranka pri ugotavljanju cene njihovih nakupnih naročil morala upoštevati tudi količino teh naročil. Tožniki namreč z uravnavanjem količine posameznega naročila, ki je presegalo najboljšo (cenovno najnižjo) ponudbo, niso sklenili posla le z najboljšim ponudnikom, temveč tudi z naslednjimi ponudniki (ki so bili na višjih cenovnih nivojih), tako da so na ta način večinoma pridobili celotno količino, navedeno v posameznem nakupnem naročilu. Vrhovno sodišče še pripominja, da tudi sicer navedbe v izreku glede „pogostega preseganja cen prodajnih naročil“ niso ne kvantificirane, ne grafično prikazane.
Tožena stranka bo morala zato iz svoje analize izvzeti neaktivna nakupna in prodajna naročila in ponderirano ceno nakupnih naročil primerjati s ceno prodajnih naročil.
Šele ob ponovni analizi omenjenih podatkov z izločitvijo neaktivnih naročil ter upoštevanjem količine naročil bo mogoče presojati, ali rezultati kažejo na ravnanje tržne manipulacije, ki se ga očita tožnikom.
Dodatno je pri presoji te oblike tržne manipulacije treba
še presoditi, kako oziroma zakaj so oziroma je verjetno, da so lahko višja nakupna naročila zavajala ostale udeležence trga. Pri tem ni pomemben zavajajoč oziroma manipulativen namen tožnikov, saj ZTFI zahteva ugotavljanje „zavedenosti“ kot objektivne okoliščine, ki se nanaša na tretje udeležence trga.
Po presoji Vrhovnega sodišča ugotavljanje nenormalne ravni cene delnic ITBG predpostavlja tudi ugotavljanje normalne ravni cene teh delnic. Tožena stranka se je zmotno osredotočila le na dokazovanje „manipulativnega namena“ tožnikov po doseganju višje cene delnice ITBG in vplivanju na vzdrževanje tečaja na višji ravni, kar pa ne ustreza zakonskemu znaku „zagotovitve cene enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni“. Pri dokazovanju tega zakonskega znaka je namreč treba dokazati objektivno spremembo cene delnice. Podrobne statistične analize povprečne ravni normalne in nenormalne cene delnice ITBG, ki jo je moč objektivno preveriti, pa tožena stranka ni opravila. Vrhovno sodišče še pripominja, da gre pri opisnih ocenah, kot so „bistveno“ in „pogosto“ za subjektivno vrednotenje tožene stranke, ki se ga ne da objektivno preveriti, njihova šibkost pa še posebej pride do izraza ob natančnejši statistični analizi, ki so jo opravili tožniki v tožbi in v svoji izjavi.
ODVETNIŠTVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001504
ZPre-1 člen 8, 8/2-1, 8/2-2. ZTFI člen 502, 502/2-1, 551, 551/2. ZUS-1 člen 25, 25/4. ZOdv člen 17, 17/1, 20, 20/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (2007) člen 1.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - prevzemi - usklajeno delovanje - prevzemni prag - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi - postopek odločanja Agencije postopek sodnega varstva - bistvene kršitve postopka - sestava senata - glavna obravnava - izpodbijanje predpostavk domneve oziroma same domneve - ustavnost Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
Tožnica predpostavk domneve o usklajenem delovanju ni konkretno izpodbijala, pač pa je izpodbijala samo domnevo. Trdila je, da je bil njen namen »le nakup maksimalno dovoljenega števila delnic brez objave javne ponudbe«. V primeru, ko je izkazan vsaj eden od zakonsko določenih dejanskih stanov povezav, mora namreč oseba, na katero se domneva nanaša, domnevo izpodbijati z dokazovanjem, da kljub obstoju povezave iz dejanskega stanja domneve ni delovala usklajeno z drugo osebo. Vendar pa tožnici to ni uspelo, saj ugotovljene okoliščine konkretnega življenjskega primera omogočajo zanesljivo sklepanje ne samo o povezavi, temveč tudi o usklajenem delovanju.
Usklajeno delovanje potrjujejo tudi okoliščine, zaradi katerih je Agencija začela postopek nadzora po uradni dolžnosti (»enako časovno obdobje, v katerem sta družbi pridobivali delnice (februar, maj in junij 2008), enaka velikost pridobljenih deležev (vsaka od družb je pridobila natančno 298.674 delnic oziroma 24,99-odstotni delež delnic) ter nakupi delnic izven organiziranega trga.
Po ZPre-1 ni treba dokazati dejstva nastopa skupnega uresničevanja glasovalne pravice, na primer obstoja delniškega sporazuma ali načina glasovanja pri pomembnem sklepu na skupščini delniške družbe, ampak je dovolj, da se dokažejo samo relevantne okoliščine, ki jih zakon opredeljuje kot dejanski stan iz domneve, da velja domneva usklajenega delovanja. Ob dokazu dejanskega stanu zakonske domneve, pa bi morala tožnica dokazati, da pri dokupovanju delnic ni šlo za nakup v smislu skupnega delovanja, ampak na primer zgolj kot dobro portfeljsko naložbo, česar pa ji ni uspelo dokazati.
Ker je Agencija ugotovila več znakov usklajenega delovanja in so ti obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja sporazuma) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je bilo ravnanje tožnice motivirano s pridobitvijo ali utrditvijo kontrole nad ciljno družbo. Sicer pa je pri sporazumu odločilen njegov cilj in ne cilj (subjektivni namen) skleniteljev sporazuma (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sodbi in sklepu I Up 334/2003 z dne 28. 10. 2003).
ZUS-1 določa posebna pravila za povrnitev tožnikovih stroškov v upravnem sporu, in sicer v tretjem odstavku 25. člena v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Pravilnik je namreč specialni predpis, ki izključuje uporabo drugih predpisov pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo v sklepu X Ips 805/2007 z dne 16. 7. 2008). Ker pa je pri pavšalni odmeri stroškov po Pravilniku obseg povrnitve stroškov stranke določen, stroškov ni mogoče odmerjati z upoštevanjem določb Odvetniške tarife.
upravni spor - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - ugotovitev nezakonitosti odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - možnost uresničevanja glasovalnih pravic - škoda - zavrženje tožbe
ZUS-1 v drugem odstavku 64. člena v upravnem sporu dopušča možnost izdaje ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe (ta naj bi bila v tem postopku očitno izdana zaradi saniranja posega v uresničevanje glasovalnih pravic). Vendar pa izpodbijana prepoved sedaj več ne posega v pravni položaj tožeče stranke, zaradi česar ugotovitev morebitne nezakonitosti izdane odločbe ni več pravno interesantna. Tožeča stranka namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogla doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev glasovalnih pravic iz delnic, katerih imetnica je.
Škoda, ki jo manjšinski delničarji ciljne družbe zaradi kršitve določb ZPre-1 nerazdelno vtožujejo od tožečih strank se ne nanaša na obdobje, ko tožnice niso mogle uresničevati glasovalnih pravic iz delnic, katerih imetnice so bile. Zato ni videti, kako bi si lahko tožnice z morebitno ugotovitvijo nezakonitosti izpodbijane odločbe izboljšale svoj pravni položaj oziroma svoj »položaj v navedenih odškodninskih sporih«.
postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev o posamičnih zadevah - dovoljenost izrednega pravnega sredstva - uporaba ZUP - ugotovitev ničnosti odločbe agencije
Za postopek odločanja Agencije o posamičnih zadevah se podrejeno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), »če v tem zakonu ni določeno drugače« (drugi odstavek 496. člena ZTFI). Vendar pa v tretjem odstavku 496. člena določa, da »ne glede na drugi odstavek tega člena v postopku odločanja Agencije ni mogoče vložiti izrednih pravnih sredstev«, torej tudi ne zahtevati, da se izpodbijani odločbi Agencije izrečeta za nični (po 279. in 280. členu ZUP).
ZTFI člen 515, 515/1-3, 553, 553/1. ZPre-1 člen 32, 56. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZTFI člen 515, 515/1, 515/2.
zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev - stranka v postopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo
Za postopek sodnega varstva proti odločbam Agencije se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1. Ker v ZTFI ni določeno drugače, se smiselno uporablja določba prvega odstavka 17. člena ZUS-1, po kateri je tožnik lahko le "oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta" in ne več tudi nekdo, ki je z izpodbijanim aktom prizadet v svoji pravici ali pravnem interesu. Tožnika sta po lastnih navedbah delničarja ciljne družbe, in sicer sta imetnika vsak po 10 navadnih imenskih delnic te družbe.