dopuščena revizija - trg finančnih instrumentov - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - stranska udeležba - zavrnitev revizije
V drugem odstavku 463. člena ZTFI-1 je določeno, da se za postopek odločanja Agencije uporablja ZUP, če v ZTFI-1 ni določeno drugače. To pomeni, da so v postopku odločanja Agencije, tudi v postopku nadzora, ki ga Agencija opravi na podlagi 443. člena ZTFI-1, kot je bilo v obravnavani zadevi, določbe ZUP subsidiarno upoštevne, to je takrat, kadar ZTFI-1 nima posebne ureditve, ki odstopa od ureditve ZUP in slednjo kot specialna izključuje. ZTFI-1 ima izrecne določbe o tem, kdo je stranka postopka nadzora in kdo se lahko udeleži postopka odločanja Agencije. Zato je v obravnavani zadevi za presojo, kdo se lahko udeleži predmetnega nadzornega postopka, upošteven ZTFI-1 kot lex specialis. Ta pa iz udeležbe v postopku izključuje vse, razen subjekta nadzora.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - postopek nadzora - nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov - fiduciarni račun odvetnika - predlog za predhodno odločanje SEU - obrazložitev predloga - trditveno breme
Zakonske ureditve, ki v zvezi z vodenjem nematerializiranih vrednostnih papirjev naslavlja (tudi) tožnico, izhajajoč iz sistemske razlage, ni mogoče zaobiti pri razumevanju določbe drugega odstavka 345. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki določa pristojnost toženke za nadzor nad drugimi osebami. V nasprotnem bi namreč tak nadzor nad odvetniškimi družbami izostal. Pristojnost toženke za nadzor nad tožnico tako izhaja iz značilnosti zakonsko urejenih obveznosti odvetniške družbe glede načina vodenja nematerializiranih vrednostnih papirjev strank na fiduciarnem računu in ga je treba obravnavati ne le ob upoštevanju dobesedne dikcije drugega odstavka 345. člena ZTFI-1, ampak tudi glede na siceršnje pristojnosti agencije, ki so usmerjene v vzpostavitev stanja po tem zakonu. Le na tak način se lahko celovito udejanja nadzorniška funkcija toženke in načelo skrbnega in učinkovitega nadzora. Določba drugega odstavka 345. člena ZTFI-1 je odsev ureditve po tem zakonu, ki naslavlja določene obveznosti oziroma omejitve, ki veljajo za odvetnike oziroma odvetniške družbe, in z njo tvori smiselno celoto.
ZTFI-1 člen 475, 475/2, 478, 478/1. ZUS-1 člen 4, 82, 82/2.
trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - dovoljenost pritožbe
V postopku sodnega varstva zoper odločitve Agencije so določbe ZUS-1 subsidiarno upoštevne, to je, kadar ZTFI-1 nima posebne ureditve, ki odstopa od ureditve ZUS-1 (drugi odstavek 475. člena ZTFI-1). Ker ZTFI-1 ne ureja subsidiarnega upravnega spora, je za presojo dovoljenosti pritožbe in pravočasnosti obravnavane tožbe upošteven ZUS-1. Domet prvega odstavka 476. člena ZTFI-1 je treba razlagati v povezavi s položaji, ki so predmet urejanja sodnega varstva po ZTFI-1.
Pravici iz 22. in 23. Ustave zakonodajalcu nalagata izoblikovanje zakonskih pravil, ki omogočajo njuno učinkovito uresničevanje in s tem uresničevanje in obrambo pravic, ki so predmet obravnave v upravnih in sodnih postopkih. Odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu ne more preseči navedene ustavne zahteve, naslovljene na zakonodajalca. Subsidiarni upravni spor ni namenjen razreševanju domnevnih zakonskih vrzeli in pomanjkljivosti na različnih pravnih področjih, kjer se odpira dilema, ali je zakonodajalec izoblikoval pravila postopkov na način, da je z vidika Ustave zagotovil dovolj učinkovito uresničevanje in obrambo pravic, ki so predmet obravnave v upravnih in sodnih postopkih. Poleg tega obravnava spornih položajev s pravnimi sredstvi v okviru v zakonu urejenih postopkov, omogoča (med drugim) naslavljanje zahtev ustavnoskladne razlage predpisov (zakonov), kar lahko izključi dileme, ki naj bi sprožale domnevno potrebo po subsidiarnem upravnem sporu.
predlog za dopustitev revizije - trg finančnih instrumentov - Agencija za trg vrednostnih papirjev - kontradiktornost - pravica do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v konkretnem postopku kršena pravica tožnikov do izjave in v postopku zaradi odsotnosti vročanja odgovora na tožbo ni bila vzpostavljena kontradiktornost med strankama.
predlog za dopustitev revizije - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - stranska udeležba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali je razlaga Upravnega sodišča RS o tem, da ZTFI-1 v nadzornih postopkih izključuje udeležbo vsake druge osebe, ki ni subjekt nadzora, četudi odločitev, sprejeta v takem postopku, neposredno posega v njene pravice ali pravne koristi, skladna z 22. členom Ustave RS?
predlog za dopustitev revizije - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - stranska udeležba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče z razlago o tem, da ZTFI-1 v nadzornih postopkih izključuje udeležbo vsake druge osebe, ki ni subjekt nadzora in tožnikoma ni priznalo udeležbe v postopku nadzora, poseglo v njuno ustavno pravico do enakega varstva pravic na podlagi 22. člena URS?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTFI-1 člen 345, 347.
predlog za dopustitev revizije - Agencija za trg vrednostnih papirjev - pristojnost za izvajanje nadzora - odvetniška družba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je ATVP pristojna nad odvetniško družbo, ki na svojem fiduciarnem računu vrednostnih papirjev vodi vrednostne papirje svojih strank, izvajati nadzor na podlagi 345. in/ali 347. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)?
PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREVZEMI - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - USTAVNO PRAVO
VS00067773
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 3, 3-1, 5, 5-4, 15, 15-5. ZPre-1 člen 4, 4/2, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 68, 68/1, 68/2. ZGD-1 člen 388, 388/2.
Cena za odkup vrednostnih papirjev v prevzemni ponudbi ne temelji na ekonomskem ali računovodskem vrednotenju ciljne družbe (oziroma njenega premoženja), ampak na mehanizmu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe v prej opredeljenem določenem časovnem okvirju.
Pravična cena v prevzemni ponudbi je tako odsev transakcij z delnicami ciljne družbe v zadnjem letu pred objavo prevzemne ponudbe, na končno ceno pa lahko vplivajo tudi pomožni varovalni mehanizmi (poročilo o primernosti cene v prospektu, možnost konkurenčne ponudbe ipd.).
ZPre-1 pri določitvi pravične cene v prevzemni ponudbi temelji na konceptu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe. Tako izoblikovana prevzemna cena velja kot domneva primernega nadomestila za izključitev manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju po drugem odstavku 68. člena ZPre-1, saj je bila predmet dvakratnega preizkusa na podlagi transakcij z delnicami prevzemne družbe na podlagi daljšega časovnega obdobja (t. i. tržni test).
Kljub temu ni mogoče povsem izključiti, da je na tak način opredeljena odpravnina v določenih primerih izkrivljena in ne odraža "prave" cene, tj. cene, ki bi se izoblikovala na podlagi svobodne ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe. Do takšne situacije bi na primer lahko prišlo zaradi povezave prevzemnika z akceptanti, tržnih manipulacij z delnicami ciljne družbe in drugih poslovnih praks z delnicami v nasprotju s predpisi o zlorabi trga ali zaradi vpliva zunanjih izjemnih dejavnikov na ceno delnic. Vseh okoliščin, v katerih bi bilo mogoče dvomiti v primernost odpravnine v posameznem primeru, opredeljene na navedeni način, ni mogoče vnaprej izčrpno opredeliti.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00059778
ZTFI-1 člen 426, 475, 479, 494, 494/2, 494/2-6, 496, 496/1, 498, 500, 500/1. ZUP člen 9, 9/3. Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12.
prodaja vrednostnih papirjev - tržna manipulacija - kršitev prepovedi - sodno varstvo v upravnem sporu - postopek sodnega varstva - prepoved navajanja novih dejstev - prekluzija navajanja novih dejstev - konkretizacija trditev - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 se ne nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS00048571
ZPP člen 367a, 367a/1. ZTFI-1 člen 479.
predlog za dopustitev revizije - prodaja vrednostnih papirjev - tržna manipulacija - kršitev prepovedi - postopek sodnega varstva - prepoved navajanja novih dejstev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.
BANČNO JAVNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS00038408
ZBan-2 člen 60, 60/1, 62, 62/2, 62/2-8, 267, 267/1, 277, 380, 380/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 77.
nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - javna objava podatkov - neizkazan pravni interes - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pravni interes - ugoditev pritožbi
Tožbo je mogoče zavreči, če je očitno, da tožeča stranka nima pravnega interesa, ima ga pa vedno in ji ga ni treba še posebej dokazovati, če je izdana zanjo neugodna odločba (ali odredba), s katero se ji npr. kaj nalaga ali prepoveduje. Zahteva Banke Slovenije, da tožeča stranka odsvoji delnice, ki naj bi jih pridobila za račun C. in naj bi bil z nakupom presežen kvalificiran delež v kapitalu L., d. d., vsekakor posega v pravni položaj tožeče stranke. Ugotavlja njeno ravnanje, ki naj bi bilo v nasprotju z določbami ZBan-2 in ji onemogoča, da bi že odsvojene delnice ponovno pridobila.
Tožena stranka je kot prekrškovni organ v morebitnem postopku o prekršku vezana na v postopku nadzora dokončno in pravnomočno ugotovljene kršitve ZBan-2. V prekrškovnem postopku zato ne bi mogla ugotoviti, da ravnanje tožnika ni bilo v nasprotju z določbami ZBan-2.
Tudi če se postopka o prekršku tožena stranka ne bi odločila voditi, ne gre prezreti, da skladno z 277. členom ZBan-2 tožena stranka po dokončnosti postopka nadzora javno objavi informacije v zvezi z ukrepom nadzora (informacije o kršitelju, informacije o kršitvi, izrek odločbe, s katero se postopek konča in informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom; 4. točka Odredbe). Tudi iz tega razloga tožeči stranki ni mogoče odreči pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o kršitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS00038384
Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 14, 34. ZTFI člen 517, 517/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - zloraba trga finančnih instrumentov - odložitvena začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - kontradiktornost postopka - dokazni standard - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba - zelo hude posledice niso izkazane.
Hipotetične posledice za utemeljitev začasne odredbe ne zadoščajo, saj mora biti škoda resna in neposredna.
ZUS-1 člen 42. ZTFI člen 374, 385, 396, 507. ZUP člen 189.
tržna manipulacija – združitev postopkov – zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem – nenormalna ali umetna raven cene – kazalniki tržne manipulacije – povezano delovanje – ukrep za odpravo kršitve
V zvezi s presojo elementa „
povezanega delovanja
“ po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZTFI, Vrhovno sodišče opozarja na avtonomen pomen določb o prepovedi zlorab trga vrednostnih papirjev. Namreč cilj teh določb je v zagotovitvi varstva investitorjev ter poštenega, transparentnega in uspešnega delovanja finančnega trga. V tem kontekstu pretok informacij predstavlja uresničevanje subjektivnega elementa tržne manipulacije, ki je v manipulativnem namenu povezano delujočih oseb. S tega vidika pa je treba presojati tudi pomen t. i. mreže povezav, ki dokazuje obstoj okoliščin o medsebojnem poznanstvu posameznih fizičnih oseb, kar omogoča sklep o relevantnem pretoku informacij (preko medsebojnega dogovora).
Čeprav drži tožbeni očitek, da obravnavana „
mreža povezav
“ sama po sebi ne omogoča zaključka o povezanem delovanju tožnic, je Agencija pravilno utemeljila, da le-ta šele skupaj z ostalimi relevantnimi okoliščinami (znaki) omogoča zaključek o povezanem delovanju. Posledično je za odločitev v tej zadevi bistveno, da je Agencija povezano delovanje tožnic (z vidika subjektivnega elementa tržne manipulacije) presojala tudi v kontekstu neobičajnega borznega poslovanja.
Iz vsega navedenega sledi, da je Agencija ugotovila vse znake tržne manipulacije po določbi druge alineje 1. točke prvega odstavka 374. člena ZTFI. Ker so le-ti obstajali istočasno, je imelo ravnanje tožnic vse (tako objektivne kot tudi subjektivne) značilnosti tržne manipulacije.
UPRAVNI POSTOPEK – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODVETNIŠTVO
VS4002198
ZTFI člen 488, 488a. ZUP člen 82. ZOdv člen 10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - pravica do pridobivanja informacij in pregledov dokumentov – varovanje zaupnih informacij – upravičenci – pooblaščenec stranke - odvetnik
Bistvo spora je razlaga pravice do pridobivanja informacij in pregleda dokumentov v okviru postopkov, ki se na podlagi ZTFI vodijo pred Agencijo. Dilema je, kdo poleg strank postopka je v določenih primerih še lahko upravičen do pregleda dokumentov in obvestila o poteku relevantnega postopka. Vrhovno sodišče zaradi jasnosti obsega pravice do pridobivanja informacij že uvodoma izpostavlja, da je vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa. Zato je materialnopravno napačno tožbeno izhodišče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialno-pravna podlaga za „generalno“ pridobivanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica, saj je tudi ta določba strogo omejena na pridobivanje relevantnih osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Iz določbe 488. člena ZTFI izhaja, da je Agencija v okviru svojih pooblastil dolžna varovati zaupne informacije. Vendar pa je Agencija v postopkih odločanja v posamičnih zadevah izrecno vezana na (subsidiarno) uporabo ZUP, kar pomeni, da mora Agencija v primeru, če zainteresirana oseba utemeljeno zatrjuje svojo pravno korist od pregleda konkretizirano opredeljenih upravnih dokumentov, tovrstno vlogo obravnavati po določbi 82. člen ZUP. Zato je zmotna interpretacija 488. člena ZTFI kot določbe lex specialis, ki izključuje uporabo 82. člena ZUP, saj je v drugem odstavku 488. člena ZTFI izrecno določeno, da se zaupnih informacij ne sme razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvisni borznoposredniški zastopnik – novi dokazni predlogi v postopku nadzora – ponovljeni postopek pred Agencijo – oprava naroka – ukrep pogojnega izbrisa iz registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov
Tožeča stranka neutemeljeno očita bistveno kršitev pravil postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga o pričevanju prič I. I., H. H. in L. L. Ta dokazni predlog je prvič podala na ustni obravnavi dne 12. 6. 2012, Agencija pa ga je s sklepom zavrnila, ker izvedba teh dokazov ni bila predlagana v Izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja tožeče stranke z dne 4. 5. 2010. Glede na jasno določbo tretjega odstavka 534. člena ZTFI je Agencija pravilno odločila, da subjekt nadzora v ponovljenem postopku nima pravice do predlaganja novih dokazov, če v okviru postopka sodnega varstva ni bila odpravljena tudi odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja. Slednja namreč predstavlja pravno podlago za poziv stranki o izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja (četrti odstavek 533. člena ZTFI).
ZBan-1 člen 230, 230/3, 231. ZTFI člen 520a, 520a/1, 520a/4. Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov člen 1, 10.
podtopek nadzora nad poslovanjem bank - prošnja za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – zahteva za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – sodelovanje Banke Slovenije z nadzornimi organi v Republiki Sloveniji – lex specialis
Določba 520a. člena ZTFI je splošnejša od določbe 230. člena ZBan-1, saj zadeva širši krog oseb, ki morajo posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev zahtevane podatke. Zajema državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil ter druge pravne osebe in organizacije, torej vse pravne osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Agencije. Določba 230. člena ZBan-1 nasprotno zadeva le nadzorne organe, med katere sodi tudi tožnica. Določba je zato v razmerju do določbe 520a. člena ZTFI lex specialis. Tako se pokaže, da se je toženka oprla na napačno zakonsko podlago, ko je od tožnice zahtevala podatke, ki jih je opravičevala s sumom, da dve banki nista poročali v skladu z določbami 3. poglavja ZTFI. Posledično je toženka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 520a. člena ZTFI in izrekla tožnici denarno kazen.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR
VS4002113
ZTFI člen 488, 507, 521. ZUS člen 36. ZUP člen 43, 44.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - pravica do udeležbe v postopku – pravni interes - stranski udeleženec v postopku pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) - položaj stranskega udeleženca
Določba 521. člena ZTFI krog strank postopka striktno omejuje le na subjekt nadzora in na člane uprave borznoposredniške družbe oziroma smiselno, izvršne direktorje v enotirnem sistemu upravljanja. Vendar pa izostanek tovrstnih specialnih določb, tudi glede uporabe 44. člena ZUP, še ne pomeni, da je pravica do stranske udeležbe v postopku predmetnega nadzora po določbi 521. v zvezi s 488. členom ZTFI zakonsko povsem izključena. Tovrstna razlaga zakonodajalčevega namena bi bila preozka. Glede na izrecno subsidiarno uporabo določb ZUP v postopkih odločanja Agencije v posamičnih zadevah (drugi odstavek 496. člena ZTFI), v tem kontekstu ni mogoče izključiti (tudi) pristojnosti Agencije za odločanje o eventualnem priznanju stranske udeležbe zainteresirani osebi, ki bi v okoliščinah konkretnega primera uspela izkazati svoj pravni interes, to je, da utemeljeno vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VS4002062
ZTFI člen 155, 296, 296/4-2, 301. ZBan člen 48, 49, 55, 59.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v borznoposredniški družbi - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe
Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.
Tretja toženka je sicer smela pogodbeno prenesti na družbo R. d.o.o. posle sprejemanja nalogov za prenos delnic (3. točka prvega odstavka 76. člena ZTVP-1), ni pa zakon te možnosti predpisal tudi za prenos pooblastila za preverjanje identitete strank: določal je, da se mora borzno-posredniška družba pred vnosom vsakega naloga v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa stranke prepričati o identiteti nalogodajalca (drugi odstavek 159. člena ZTVP-1). Preverba identitete je bila torej vezana na pravno dejanje prenosa delnic; ker je bil prenos v izključni pristojnosti borzno-posredniške družbe, je bila dolžnost slednje tudi ugotovitev identitete vsakokratnega nalogodajalca.
načelo materialne resnice - ustna obravnava - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvisni borznoposredniški zastopnik - ukrep pogojnega izbrisa iz registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov - pravnomočnost odločbe o začetku postopka - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
S pravnomočnostjo odločbe o začetku postopka niso postala pravnomočno ugotovljena tudi dejstva (v smislu relevantne ugotovitve dejanskega stanja) iz te odločbe. Za začetek postopka je namreč potreben obstoj podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa nadzora. Utemeljenost suma oziroma resničnost podatkov pa se nato (šele) preveri v nadaljnjem postopku.
Po presoji Vrhovnega sodišča ponovna oziroma druga kršitev v petletnem obdobju po drugem odstavku 189. člena ZTFI ni pogojena s prvo kršitvijo, ki bi morala bila ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Drugi odstavek 189. člena ZTFI namreč določa kot hujšo kršitev (le) tisto kršitev enakih značilnosti, ki je storjena že drugič v petletnem obdobju. Zatrjevana zahteva po predhodni pravnomočni odločbi zato ne izhaja iz zakonskega besedila in bi bila tudi v nasprotju s ciljem zakona, ki zasleduje vzpostavitev hitrega in učinkovitega nadzora nad trgovanjem s finančnimi instrumenti.
Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo procesnih jamstev v dokaznem postopku, saj je Agencija obravnavala (zgolj) prejete pisne prijave, hkrati pa ni v ničemer sledila dokaznemu predlogu tožeče stranke ter posledično ni razpisala ustne obravnave oziroma ni zaslišala predlaganih prič. Agencija je s tem nezakonito zavrnila konkretiziran dokazni predlog tožeče stranke, ki je v Izjavi o razlogih za začetek postopka za izbris iz registra odvisnih borznih posrednikov z dne 4. 5. 2010, glede na svoje obrambne trditve logično in jasno predlagala, „naj zaradi razjasnitve vseh okoliščin, Agencija razpiše ustno obravnavo.
Tožeča stranka je svojo obrambo ves čas gradila na zavračanju očitkov o kakršnemkoli svetovanju strankam o nakupu oziroma prodaji vrednostnih papirjev.
Z zavrnitvijo tega (dovolj) konkretiziranega dokaznega predloga o zaslišanju prič je Agencija načelo proste presoje dokazov pretvorila v nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Agencija se je namreč na podlagi verodostojnosti prijav tudi že prepričala o nasprotnem, to je, da je tožeča stranka tako protizakonito svetovala strankam, kot tudi, da do nesporazuma s prijavitelji ni moglo priti. Ker po prepričanju Agencije dokaz z zaslišanjem predlaganih prič ni mogel uspeti, ga zaradi nesmiselnosti ni izvedla. Ta argument pa nujno vsebuje vnaprejšnjo oceno pričevanja prič (zakonitega zastopnika in zaposlenih oseb pri tožeči stranki) kot neprepričljivo ali neverodostojno. Prav takšno ravnanje pa predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, ki onemogoča dokazovanje (ne)obstoja pravno pomembnega dejstva. Enako velja za zavrnitev dokaznega predloga s soočenjem prijaviteljev z zaposlenimi pri tožeči stranki.