IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00045434
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/9.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna
Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o alternativnem načinu prestajanja zaporne kazni pravilno in vsestransko presodilo okoliščine v zvezi z obsojenčevim vedenjem v času sprejete odločitve v izpodbijanem sklepu. Pravilno je ocenilo okoliščine morebitne ponovitve dejanja na prostosti, kot tudi možnost in sposobnost obsojenca za opravljanje primernega dela in njegove osebne in družinske razmere v času predvidenega izvrševanja zaporne kazni ter posledično sprejelo pravilno odločitev, da v obsojenčevem predlogu navedene okoliščine in tiste, ki jih je prvo sodišče ugotovilo uradoma, ne zadostujejo za sklepanje, da je pri obsojencu že dosežen namen resoalizacije in da je izvršitev zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni nepotrebna.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - stalno prebivališče - običajno prebivališče - premoženje - dohodki - pristojnost slovenskega sodišča
Odločbo o prekršku, ki jo je izdal pristojni organ države izdaje mogoče izvršiti zoper slovenskega državljana tudi v primeru, če v R. S. nima stalnega, niti začasnega prebivališča, ima pa dohodke ali premoženje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045044
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/3, 372/4, 402, 402/3. KZ-1 člen 58, 58/3, 86, 86/4, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12,12/1,.
nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - predkaznovanost
Tako kot pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist po osmem odstavku 86. člena KZ-1 kot pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna po četrtem odstavku 86. člena KZ-1, je obsojenčeva predhodna kaznovanost sestavni del ocene nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti iz devetega odstavka 86. člena KZ-1 in/ali ocene o obsojenčevi osebnostni urejenosti kot podlagi za zaupanje iz prvega odstavka 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Smisel obeh ocen je v ugotavljanju primernosti nadomestitve izvršitve kazni zapora na drug način, medtem ko je smisel ocene iz tretjega odstavka 58. člena KZ-1 v ugotavljanju primernosti pogojne obsodbe kot vrste kazenske sankcije. Posredi sta torej dve različni stvari, v katerima je bila obsojenčeva predhodna kaznovanost upoštevana v različnem kontekstu in brez nevarnosti, da bi kazen zapora v postopku njene morebitne nadomestitve izpadla strožje kot tedaj, ko mu je bila izrečena.
Delo iz četrtega odstavka 86. člena KZ-1 predpostavlja obsojenčevo vpetost ali integriranost v obstoječi socialni sistem. Ta je odraz obsojenčeve stanovitnosti, ki je po zaposlitvi, sklenjeni skladno s predpisi o delovnih razmerjih, neprimerno večja kot tedaj, ko je le tri mesece nazaj sklenjena podjemna pogodba s splošno določenim honorarjem in brez nakazanega obeta po prihodnjem trajnejšem sodelovanju med strankama, ki bi prešlo v sklenitev zgornjega razmerja s stalnimi prejemki in plačanimi prispevki.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044720
ZKP člen 129a, 129a/2. ZIKS-1 člen 12.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zavrženje predloga - nepravočasnost predloga
Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev glede teka roka za vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pravilno oprlo na drugi odstavek 129.a člena ZKP, pritožnik ne more omajati. Neutemeljeno je namreč pritožnikovo zavzemanje za razlago drugega odstavka 129.a člena ZKP v smislu določbe 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), po kateri lahko sodišče dopusti izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora. Navedeno namreč skladno z drugim odstavkom 12. člena ZIKS-1 velja zgolj za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, brez ustrezne pravne podlage pa takšne določbe ni mogoče širiti na nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ker bi se s tem na nedopusten način prevzemala vloga zakonodajalca. Določbe 129.a člena ZKP ter 12. in 12.a člena ZIKS-1, na katere se sklicuje pritožnik, pa ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora na način, da se mu kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist.1 Pritožnik s tosmernimi navedbami zato ne more biti uspešen. Tudi sicer pa ni prezreti, da se obsojenec nahaja na prostosti, zato bi se tudi njegova (sicer zmotna) interpretacija citiranih določb izkazala kot neutemeljena, predlog pa kot preuranjen.
Kot obteževalnih okoliščin pa ni moč upoštevati vloženih obtožnic zoper obdolženca in ne večjega števila preiskav zoper obdolženca zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, saj bi sodišče s tem kršilo načelo nedolžnosti iz 3. člena ZKP, ki v prvem odstavku določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Povedano drugače, odprti kazenski postopki zoper obdolženca ne morejo biti obteževalna okoliščina pri izreku kazni.
Obsojenec s svojo sicer skopo pritožbo namreč ne izpodbija odločitve prvostopnega sodišča, saj vsebinsko ne graja odločitve, da se mu zaradi neplačila denarne kazni določi 15-dnevna kazen zapora. Predlaga namreč le odlog izvršitve zaporne kazni, kar pa ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Navedbe, kot jih obsojenec navaja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, bo moral pritožnik namreč uveljavljati v postopku izvršitve kazni zapora.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043684
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 369, 369/4.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - nova dejstva
Nova dejstva in dokazi upravičenca do pritožbe ob navedbi razlogov, zakaj ta dejstva niso bila navedena že prej ter s katerimi dokazi jih je mogoče ugotoviti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00042339
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12.
kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - vikend zapor
V določbi četrtega odstavka 86. člena KZ-1 je določeno, da se za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, zaporna kazen lahko izvrši tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Iz določbe 12. člena ZIKS-1, na katero napotuje četrti odstavek 86. člena KZ-1, pa izhaja, da je eden od pogojev za določitev tovrstne izvršitve kazni zapora tudi to, da je obtoženec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora (med drugim) zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji. Glede na vsebino navedenih zakonskih določb in ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da obtoženec ni zaposlen in je prejemnik socialne pomoči, je jasno, da že to dejstvo ni omogočalo odločanja o izvršitvi zaporne kazni v obliki "vikend zapora".
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00041967
ZP-1 člen 192b, 192č.
nadomestni zapor - relevantne okoliščine - dovoljeni pritožbeni razlogi - nadomestitev globe z delom v splošno korist
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi lahko izvršitev nadomestnega zapora imela za posledico prenehanje delovnega razmerja in pritožbenim predlogom, da naj se plačilo globe nadomesti z delom v splošno korist, pa pritožbeno sodišče poudarja, da to sicer ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga glede na določbe 192. č člena ZP-1, vendar v vednost storilcu pojasnjuje, da je storilec bil že v obvestilu o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora z dne 10. 8. 2020 obveščen tudi o tem, da lahko v izjavi predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist skladno z določbo 192.b člena ZP-1.
ZKP člen 129.a, 369, 369/4, 371, 371/2, 399, 402, 402/3. URS člen 23, 23/1. KZ-1 člen 86.
nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - odprti oddelek - tek rokov - epidemija - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odložitev izvršitve kazni zapora - namen kaznovanja
Prvostopenjski sklep v zadevi, ki ni bila nujna, je bil obsojencu vročen med razglašeno epidemijo (24. 3. 2020), zato je upoštevajoč določbe četrtega odstavka 120. člena ZKP rok za vložitev pritožbe, ob upoštevanju odredbe predsednika Vrhovnega sodišča z dne 27. 5. 2020 o preklicu odredbe o posebnih ukrepih, začel teči dne 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 15. 6. 2020.
Sodišče druge stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da je Vlada Republike Slovenije z odlokom z dne 19. 10. 2020 razglasila epidemijo na območju celotne države, s sklepom z dne 13. 11. 2020 (Ur. l. RS, št. 165/2020 z dne 13. 11. 2020) pa podaljšala ukrep začasne ustavitve pozivanja oseb v zavode za prestajanje kazni zapora do dne 31. 1. 2021. Upoštevalo je tudi odločbo Ustavno sodišče RS U-I-418/18-17, Up-920/18-20 z dne 5. 11. 2020, s katero je sodišče ugotovilo protiustavnost ZKP v delu odločanja o nadomestnem izvrševanju kazni zapora (129.a člen) s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS in odločilo, da bodo pristojna sodišča do odprave ugotovljene protiustavnosti zagotavljale spoštovanje pravice do sodnega varstva z institutom odložitve izvršitve kazni do odločitve o nadomestnem izvrševanju kazni v vsakem posameznem primeru (točka 3. izreka sklepa). Tako nastop kazni ne bo mogoč pred pravnomočno odločitvijo o predlogu obsojenca za nadomestno izvršitev kazni.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-1, 83a. BMKI člen 18, 18/1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - procesni rok - nujna zadeva - izročitev tujca - postopek izvršitve kazni - izvršitev kazni zapora - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora
Obravnavano zadevo, ki je po vsebini postopek izročitve tujca zaradi izvršitve kazni zapora, je šteti med nujne zadeve, saj 1. točka tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) od 25. 7.2020 med nujne uvršča tudi postopke v zvezi z izvrševanjem kazni zapora.
alternativna izvršitev kazni zapora - nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom - subjektivne okoliščine - skrb za mladoletne otroke - čas storitve kaznivega dejanja - povratnik
Skrb za mladoletne otroke sama po sebi ne more biti razlog za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom, s čimer pritožbeno sodišče v celoti soglaša, saj bi drugačna presoja vodila v nevzdržno situacijo, ko storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznosti preživljanja družinskih članov, ne glede na druge relevantne okoliščine, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči, kar je v nasprotju s samim namenom kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041817
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - hišni zapor - objektivne in subjektivne okoliščine - specialni povratnik - osebnost storilca
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča dalo prevelik poudarek obsojenčevemu zdravstvenemu stanju, saj le-to ob preostalih ugotovljenih okoliščinah, zlasti ugotovljeni nevarnosti obsojenca in možnosti ponovitve dejanja, ne zadošča za zaključek o utemeljenosti obravnavanega predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040720
ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - nastop kazni zapora - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - pravočasnost predloga - prepozen predlog
Obsojenec je vložil dva različna predloga za izvršitev kazni zapora, pravočasno z delom v splošno korist in prepozno z zaporom ob koncu tedna.
Obsojenec je na prostosti, ni še nastopil kazni zapora, zato ga je zavezoval petnajstdnevni rok za vložitev predloga, določen v drugem odstavku 129.a člena ZKP.
prepozen predlog - delo v splošno korist - vikend zapor - prekluziven rok
V predmetni zadevi bi obsojenka lahko predlog podala najkasneje dne 20. 7. 2020, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje (točka 7), vložen pa je bil dne 8. 9. 2020, torej znatno po poteku roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP. Navedeni rok je prekluziven in z njegovim potekom pravica ugasne. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za nadomestitev kazni zapora zavrglo kot prepozen.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040382
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost - prestajanje zaporne kazni - opustitev nadzora nad zaporniki - izvrševanje kazenskih sankcij - obnašanje zapornika - škoda nastala v zvezi z delom - škoda, nastala v pretepu
Za škodo, ki je obsojencu nastala na delu ali v zvezi z delom, odgovarja država, ne glede na to, kje je obsojenec opravljal delo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040150
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 372, 373.
konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - alternativni način izvršitve kazni zapora
Ne drži namreč, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kot skušata to prikazati obsojenec in njegov zagovornik.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039872
ZSKZDČEU-1 člen 131, 134, 134/1, 134/4, 139. ZKP člen 517b. Sporazum o izstopu združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019) člen 62, 62/1. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 1 - 30.
Evropska unija (EU) - Velika Britanija - pravna pomoč med državami članicami EU - pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU - časovna veljavnost predpisa - prehodno obdobje - soglasje obsojenca - krajevna in stvarna pristojnost
Čeprav je Združeno kraljestvo Velike Britanije izstopilo iz Evropske Unije, se po 62. členu Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo do 31. 12. 2020 uporablja Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ za priznanje kazenskih sodb in prenos izvršitve kazni za sodbe, ki jih do 31. 12. 2020 prejme pristojni organ države izvršiteljice.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00039599
KZ člen 86, 86/1.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - izrek zaporne kazni
Neopravljenih 120 ur dela v splošno korist je tako le posledica obsojenčevih lastnih odločitev in zadanih prioritet, da odide na delo v tujino in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog, navljub dejstvu, da je bil večkrat opozorjen o posledicah nepravočasno opravljenega dela.