ZDen člen 3, 3-20. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2.
vrnitev zaplenjenega premoženja - prehod sovražnega imetja v državno last - Odlok AVNOJ - Odlok AVNOJa ali odločba o zaplembi - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - pravna podlaga za odvzem premoženja
Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila pravna prednica pritožnikov nemške narodnosti (kar je bila podlaga za zaplembo po 2. točki 1. člena Odloka AVNOJ), pritožniki ne nasprotujejo. Glede na opisano je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je do prehoda premoženja pravne prednice pritožnikov prišlo že po samem Odloku AVNOJ; kasnejša zaplemba v kazenskem postopku zato ni pravno upoštevna. Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da so bile odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč le deklaratorne odločbe o izvršitvi zaplenjenega premoženja, ki je bilo pred tem podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ. Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, saj ga pravna prednica pritožnikov tedaj ni več imela. Ker pravni prednici pritožnikov premoženje ni bilo odvzeto zaradi zaplembe v kazenskem postopku, predlog za njegovo vrnitev na podlagi določb ZIKS ni utemeljen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00053517
KZ-1 člen 20, 20/2, 86, 86/3, 186, 186/1. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
prestajanje zaporne kazni - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - zapor ob koncu tedna
Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, ampak vselej fakultativna, pri čemer je poudariti, da je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni in generalno preventivni, temveč tudi povračilni.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Po razumljivih razlogih sklepa je sodišče prve stopnje pritožnikovo osebnostno urejenost ocenjevalo v razmerju med socialnimi okoliščinami ter njegovo obsojenostjo za kazniva dejanja in kaznovanostjo za prekrške. Pri tem je pravilno ugotovilo, da so socialne okoliščine, kljub pritožnikovi priložnostni zaposlitvi premalo trdne in da sta na drugi strani obsojenost ter kaznovanost po obsegu tolikšni, da pritožnikova osebnostna urejenost niti zaradi skrbi za družino in ne zaradi zatrjevane pripravljenosti vrniti dolg oškodovani gospodarski družbi ne more biti večja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052839
ZKP člen 129.a, 129.a/1, 402, 402/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1.
nadomestna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev
Obsojenec v času, ko je podal predlog za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, ni bil zaposlen in tako ni izpolnjeval pogoja iz prve alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v sklepu. ZIKS-1 v prvem odstavku 12. člena določa, da se pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), če je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij (prva alineja), ali če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti (druga alineja).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00054863
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/5.
delo v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - pravica do obrambe
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavane zadeve ugotovilo pravilno in popolno, na podlagi vseh pridobljenih podatkov in navedb obsojenca pa utemeljeno zaključilo, da niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da obsojenec za delo ni bil sposoben oziroma da ni mogel opraviti več ur dela v splošno korist, ter da če bi želel delo opraviti, bi poskrbel za drug prevoz, na delo bi prihajal redno, in da okoliščine v zvezi z zdravstvenim stanjem obsojenca, dopustom žene in ostalo, kar je navajal kot razloge, zaradi katerih dela v splošno korist ni v celoti opravil, niso bile takšne objektivne okoliščine, ki bi mu preprečevale, da delo v celoti opravi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053903
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - zavrženje predloga - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Odločitev sodišča prve stopnje je namreč pravilna in temelji na določbi tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, ki prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne le pod pogoji iz 140. in 141. člena tega zakona, ki pa po pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa v konkretnem primeru niso podani.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051906
ZKP člen 14, 129a, 129a/2, 359, 359/3, 359/5. KZ-1 člen 86, 86/3.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - rok za vložitev predloga - zakonski rok - pravni pouk - nepoznavanje prava
Odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora izrečene s pravnomočno sodbo pomeni odločanje o obsojenčevi dolžnosti, da prestane izrečeno kazen v zavodu za prestajanje kazni. Z določitvijo rokov za opravo posameznih procesnih dejanj zakon zasleduje učinkovitost izvrševanja kazni zapora, kar je nedvomno ustavno dopustni cilj. Izvršitev kazenske sankcije je najbolj smotrna, če v kratkem času sledi storitvi kaznivega dejanja, zato je učinkovita izvršitev kazni zapora pomembna ustavna vrednota in pomeni ustavno dopusten cilj (U-I-418/18-17, Up-920/18-20, 5. 11. 2020).
Ker gre lahko za izgubo pomembne pravice zakon v določenih primerih, kljub načelu, da nepoznavanje prava škoduje, predvideva izrecno poučitev o pravici in načinu njene uresničitve, vključno z rokom za njeno uveljavitev. Takšne so npr. določbe o pouku glede pravice do pritožbe zoper sodbo (tretji odstavek 116. člena in 362. člen ZKP). Ustava pravice do postopka za odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ne zagotavlja, zato ne gre za situacijo, ki bi zahtevala takšen pouk in sodišče obsojenca ni bilo dolžno poučiti o rokih za vložitev takšnega predloga. Dolžnost pouka ni nastopila niti na podlagi 14. člena ZKP, saj je obsojeni po podatkih sodbe Okrožnega sodišča II K 13452/2017 z dne 1. 7. 2020 visoko izobražen in z izkušnjami z delovanjem sodnega sistema.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00052287
KZ-1 člen 86, 86/12.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Ob presoji razlogov izpodbijanega sklepa in navedb pritožnice je namreč pritrditi slednji, ki v osrednjem delu pritožbe poudarja, da predhodno upoštevanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin ob izreku kazenske sankcije ne more biti razlog za zavrnitev nadomestnega prestajanja kazni, saj mora sodišče prve stopnje ob sprejemu odločitve upoštevati tudi druge okoliščine.
Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni mora namreč temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem.
Za sprejeto odločitev namreč ne more zadostovati le prepis zakonske določbe in splošna zavrnitev vseh predlaganih nadomestnih načinov prestajanja kazni zapora.
Okoliščina, ali ima obsojenec še druge odprte kazenske postopke ali ne (na kateri je sodišče prve stopnje med drugim utemeljevalo razloge za svojo odločitev), pri presoji utemeljenosti nadomestnih načinov izvršitev kazni zapora ni upoštevna, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi utemeljeno zaključilo, da izvršitev kazni zapora ob koncu tedna pri obsojencu ne bi doseglo namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako pa takšna nadomestitev tudi ne bi delovala generalno in specialno preventivno, niti ne v smeri resocializacije storilca, saj ga navedeno ne bi odvračalo od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00050968
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/12.
prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - predlog obdolženca
Določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 in tretjega odstavka 359. člena ZKP sodišču dovoljujeta, da v sodbi odloči o izbiri režima prestajanja kazni zapora, vendar takšne odločitve od njega ne zahtevata.
Opisani razlogi za izrek zaporne kazni (v zaprtem režimu), ob sicer zgolj posplošeno predlaganem načinu izvrševanja kazni v odprtem oddelku zavoda, implicitno vsebujejo tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da pogoji za takšen način prestajanja kazni niso izpolnjeni.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3. ZIKS-1 člen 8, 8/1, 20, 20/1, 81. KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 359, 359/3, 402, 402/3.
način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - odprti oddelek - novela ZKP-N - odložitev izvršitve kazni zapora - pravica do izjave - mnenje zdravniške komisije - direktor zavoda - pristojnost
Novela ZKP-N, ki se je začela uporabljati 20. 10. 2019, je namreč s spremembo tretjega odstavka 359. člena ZKP dodala ustrezno podlago za odločanje o režimu prestajanja (vrsti zavodskega oddelka). Ker pa je takšna možnost za sodišče predvidena zgolj za sodbo, s katero spozna obdolženca za krivega (tretji odstavek 359. člena ZKP), medtem ko zakonodajalec slednje ni uredil tudi za primere, v katerih obdolženec poda predlog za prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku po pravnomočnosti obsodilne sodbe, kot je to sicer urejeno za druge, taksativno navedene načine izvršitve kazni zapora v prvem odstavku 129.a člena ZKP, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je predlog obsojenca za prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku zavrglo, pravilna. Povedano drugače, ZKP vsebuje pravno podlago zgolj za odločanje sodišča o predlogu obdolženca za prestajanje kazni na odprtem oddelku ob izreku obsodilne sodbe, ne pa tudi za odločanje o kasnejših predlogih, torej predlogih, ki so bili vloženi po pravnomočnosti sodbe. O takšnih predlogih je po nastopu kazni zapora pristojen odločati direktor zavoda za prestajanja kazni zapora (81. člen ZIKS-1).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051167
ZKP člen 129, 129.a, 402, 402/3. ZIKS-1 člen 82.
nadomestna izvršitev kazni zapora - prekinitev prestajanja kazni - prestajanje zaporne kazni - specialni povratnik - delo v splošno korist
Povzetim pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Po njeni oceni bi bilo smiselno, da bi obsojenka na prostosti v času, ko bi ji bilo prestajanje enotne zaporne kazni trinajst let in šest mesecev zapora prekinjeno, opravila delo v splošno korist in bi tako prestala po zadnji sodbi izrečeno kazen dveh let zapora, torej da bi v času prekinitve zaporne kazni, ki bi bila namenjena urejanju razmer in pomoči njeni družini, na predlagan način prestala drugo zaporno kazen. Takšnemu predlogu sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo. Prekinitev prestajanja zaporne kazni obsojencu po 82. členu ZIKS-1 iz razloga, ker je nujno potrebna njegova pomoč družinskemu članu zaradi hujše bolezni, ali iz razloga, da poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, je namenjena takšni pomoči in skrbi, ne pa temu, da obsojenec ta čas posveti prestajanju druge kazni.
Po določilu prvega odstavka 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), je pritožba dopustna samo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji. Pravico do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje je obsojenec izkoristil, s tem ko je vložil redno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero je bil predlog za odložitev izvršitve kazni zapora kot neutemeljen zavrnjen. Zoper odločbo sodišča druge stopnje, s katero je bila pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje zavrnjena kot neutemeljena, pa po izrecni določbi citiranega določila 229. člena ZUP redno pravno sredstvo ni več dopustno, zaradi česar se odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe izkaže kot pravilna in zakonita.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00049384
ZIKS-1 člen 24, 24/1, 54/1 - 4.
nadomestni zapor - odložitev izvrševanja uklonilnega zapora - dokončanje del - nastanek večje škode
Med dela po 4. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 je mogoče šteti tudi tista dela, ki jih je dolžan opraviti za delodajalca in upoštevati škodo, ki bi zaradi neizpolnitve obveznosti nastala delodajalcu.
predaja zahtevane osebe - zahtevana oseba - popolnost in razumljivost vloge - dvojna kaznivost
Ne gre namreč za procesno situacijo, ko bi bil zoper zahtevano osebo že v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, saj posamezna preiskovalna dejanja še ne pomenijo (pravnomočnega) začetka kazenskega postopka. Zgolj ta okoliščina pa je odklonitveni razlog za predajo zahtevane osebe iz 11. člena ZSKZDČEU-1.
Dejstvo, da je država odreditve zatem posredovala odločbo, s katero je bila pritožba zagovornika obdolženca oziroma zahtevane osebe zoper sklep o odreditvi pripora zavrnjena kot neutemeljena, hkrati pa še sedanje pritožbene navedbe zagovornika v tem izročitvenem postopku, da je B.T. prejel tudi sklep o priporu, pomenijo, da je bilo v ponovljenem postopku zadoščeno tudi ustavnemu jamstvu o pravici do izjave zahtevane osebe, in je posledično izpodbijana odločitev tudi iz tega vidika pravilna in utemeljena.
odložitev izvršitve kazni zapora - zavrnitev prošnje - neodložljivost del
Tudi z aktualno prošnjo za odložitev kazni zapora obsojenec po pooblaščenih uveljavlja razlog iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki je podan, če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče pod točko 7 izpodbijane odločbe, je po drugem odstavku citiranega člena dopustno iz navedenega razloga kazen zapora odložiti največ za tri mesece.
odložitev izvršitve kazni zapora - zdravstveni razlog - bolnišnično zdravljenje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz določila 24. člena ZIKS-1, ki taksativno našteva razloge za odložitev izvršitve kazni zapora in pravilno povzema tudi, da je vprašanje zdravstvenega stanja opravičljiv razlog le takrat, ko obsojenec kazni zapora ni zmožen nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.