Takšna zavestna odločitev obsojenca, da kazni hišnega zapora ne bo izvrševal na naslovu stalnega prebivališča, pa kaže na namen obsojenca izigrati sistem hišnega zapora, zaradi česar so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je obsojenec zlorabil zaupanje, ki mu ga je sodišče podelilo z ugoditvijo njegovi prošnji za izvršitev kazni s hišnim zaporom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VSL00061939
ZP-1 člen 8, 192a, 192a/9. URS člen 15, 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/1-1, 82/1-2. KZ-1 člen 70a, 70b.
nadomestni zapor - prošnja za odložitev izvršitve nadomestnega zapora - odložitveni razlogi - prekinitev prestajanja nadomestnega zapora - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - neprištevnost storilca - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - postopek o prekršku - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pogoji za ustavitev postopka - načelo sorazmernosti
Tudi z vidika ustavno zagotovljenega varstva pravic in z upoštevanjem ustavnega načela sorazmernosti je potrebno ugotoviti, da ne samo odreditev nadometnega zapora, temveč tudi njegova izvršitev glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neoprava družbeno koristnega dela - probacijski postopek
Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi za določen čas in s tem torej lastnemu materialnemu okoriščenju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je navkljub storitvi kar treh kaznivih dejanj in ne glede na njegovo predhodno kaznovanost sodišče prve stopnje vseeno dalo možnost, da ostane na prostosti ter izvršeno neodplačno oddela v splošno korist.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055291
ZKP člen 372, 372-5, 506, 506/4,. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2,.
preklic pogojne obsodbe - izrek zaporne kazni - tek zastaralnih rokov - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - premoženjsko stanje - plačilna sposobnost - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obsojenka ni pokazala niti najmanjše skrbi za povrnitev dolgovanega zneska oškodovani družbi ter da je vzrok neizpolnitve posebnega pogoja na strani obsojenke, saj pravilno ni našlo nobenih okoliščin, ki bi obsojenki, kljub njeni pripravljenosti izpolniti svojo obveznost, onemogočale izpolnitev obveznosti, ampak je vzrok v obsojenkinem družbeno nesprejemljivem in nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054706
KZ-1 člen 70a, 70a/5. ZKP člen 496, 496/2.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - trajanje varnostnega ukrepa
Po petem odstavku 70.a člena KZ-1 se izvrševanje ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil izrečen storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in je bil obsojen na zapor, ustavi, ko je v zdravstvenem zavodu prestal čas, za katerega mu je bila izrečena kazen, če je ta čas krajši od izrečene kazni, pa lahko sodišče odredi, da mora obsojenec prestati ostanek kazni, ali da naj bo izpuščen na pogojni odpust, pri odločanju o pogojnem odpustu pa upošteva zlasti uspeh zdravljenja, zdravstveno stanje obsojenca, čas ki ga je prestal v zdravstvenem zavodu, in ostanek kazni, ki je ni prestal. Glede na okoliščine obravnavanega kaznivega dejanja, zdravstveno stanje obsojenke, kot je razvidno iz mnenj izvedenca psihiatra, ki jih je podal pred izrekom sodbe in v obravnavanem postopku, iz katerega izhaja tudi, da njeno zdravstveno stanje ne dopušča prestajanja zaporne kazni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani pogoji, da bi po petem odstavku 70.a člena KZ-1 odredilo, da mora obsojenka prestati ostanek kazni v zaporu ali da naj bo izpuščena na pogojni odpust, in da tudi nima podlage, da bi v tem postopku odredilo njeno namestitev v SVZ.
ZDen člen 3, 3-20. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2.
vrnitev zaplenjenega premoženja - prehod sovražnega imetja v državno last - Odlok AVNOJ - Odlok AVNOJa ali odločba o zaplembi - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - pravna podlaga za odvzem premoženja
Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila pravna prednica pritožnikov nemške narodnosti (kar je bila podlaga za zaplembo po 2. točki 1. člena Odloka AVNOJ), pritožniki ne nasprotujejo. Glede na opisano je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je do prehoda premoženja pravne prednice pritožnikov prišlo že po samem Odloku AVNOJ; kasnejša zaplemba v kazenskem postopku zato ni pravno upoštevna. Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da so bile odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč le deklaratorne odločbe o izvršitvi zaplenjenega premoženja, ki je bilo pred tem podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ. Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, saj ga pravna prednica pritožnikov tedaj ni več imela. Ker pravni prednici pritožnikov premoženje ni bilo odvzeto zaradi zaplembe v kazenskem postopku, predlog za njegovo vrnitev na podlagi določb ZIKS ni utemeljen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00053517
KZ-1 člen 20, 20/2, 86, 86/3, 186, 186/1. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
prestajanje zaporne kazni - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - zapor ob koncu tedna
Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, ampak vselej fakultativna, pri čemer je poudariti, da je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni in generalno preventivni, temveč tudi povračilni.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Po razumljivih razlogih sklepa je sodišče prve stopnje pritožnikovo osebnostno urejenost ocenjevalo v razmerju med socialnimi okoliščinami ter njegovo obsojenostjo za kazniva dejanja in kaznovanostjo za prekrške. Pri tem je pravilno ugotovilo, da so socialne okoliščine, kljub pritožnikovi priložnostni zaposlitvi premalo trdne in da sta na drugi strani obsojenost ter kaznovanost po obsegu tolikšni, da pritožnikova osebnostna urejenost niti zaradi skrbi za družino in ne zaradi zatrjevane pripravljenosti vrniti dolg oškodovani gospodarski družbi ne more biti večja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00054863
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/5.
delo v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - pravica do obrambe
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavane zadeve ugotovilo pravilno in popolno, na podlagi vseh pridobljenih podatkov in navedb obsojenca pa utemeljeno zaključilo, da niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da obsojenec za delo ni bil sposoben oziroma da ni mogel opraviti več ur dela v splošno korist, ter da če bi želel delo opraviti, bi poskrbel za drug prevoz, na delo bi prihajal redno, in da okoliščine v zvezi z zdravstvenim stanjem obsojenca, dopustom žene in ostalo, kar je navajal kot razloge, zaradi katerih dela v splošno korist ni v celoti opravil, niso bile takšne objektivne okoliščine, ki bi mu preprečevale, da delo v celoti opravi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052839
ZKP člen 129.a, 129.a/1, 402, 402/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1.
nadomestna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev
Obsojenec v času, ko je podal predlog za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, ni bil zaposlen in tako ni izpolnjeval pogoja iz prve alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v sklepu. ZIKS-1 v prvem odstavku 12. člena določa, da se pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), če je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij (prva alineja), ali če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti (druga alineja).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053903
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - zavrženje predloga - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Odločitev sodišča prve stopnje je namreč pravilna in temelji na določbi tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, ki prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne le pod pogoji iz 140. in 141. člena tega zakona, ki pa po pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa v konkretnem primeru niso podani.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051906
ZKP člen 14, 129a, 129a/2, 359, 359/3, 359/5. KZ-1 člen 86, 86/3.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - rok za vložitev predloga - zakonski rok - pravni pouk - nepoznavanje prava
Odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora izrečene s pravnomočno sodbo pomeni odločanje o obsojenčevi dolžnosti, da prestane izrečeno kazen v zavodu za prestajanje kazni. Z določitvijo rokov za opravo posameznih procesnih dejanj zakon zasleduje učinkovitost izvrševanja kazni zapora, kar je nedvomno ustavno dopustni cilj. Izvršitev kazenske sankcije je najbolj smotrna, če v kratkem času sledi storitvi kaznivega dejanja, zato je učinkovita izvršitev kazni zapora pomembna ustavna vrednota in pomeni ustavno dopusten cilj (U-I-418/18-17, Up-920/18-20, 5. 11. 2020).
Ker gre lahko za izgubo pomembne pravice zakon v določenih primerih, kljub načelu, da nepoznavanje prava škoduje, predvideva izrecno poučitev o pravici in načinu njene uresničitve, vključno z rokom za njeno uveljavitev. Takšne so npr. določbe o pouku glede pravice do pritožbe zoper sodbo (tretji odstavek 116. člena in 362. člen ZKP). Ustava pravice do postopka za odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ne zagotavlja, zato ne gre za situacijo, ki bi zahtevala takšen pouk in sodišče obsojenca ni bilo dolžno poučiti o rokih za vložitev takšnega predloga. Dolžnost pouka ni nastopila niti na podlagi 14. člena ZKP, saj je obsojeni po podatkih sodbe Okrožnega sodišča II K 13452/2017 z dne 1. 7. 2020 visoko izobražen in z izkušnjami z delovanjem sodnega sistema.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00052287
KZ-1 člen 86, 86/12.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Ob presoji razlogov izpodbijanega sklepa in navedb pritožnice je namreč pritrditi slednji, ki v osrednjem delu pritožbe poudarja, da predhodno upoštevanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin ob izreku kazenske sankcije ne more biti razlog za zavrnitev nadomestnega prestajanja kazni, saj mora sodišče prve stopnje ob sprejemu odločitve upoštevati tudi druge okoliščine.
Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni mora namreč temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem.
Za sprejeto odločitev namreč ne more zadostovati le prepis zakonske določbe in splošna zavrnitev vseh predlaganih nadomestnih načinov prestajanja kazni zapora.
Okoliščina, ali ima obsojenec še druge odprte kazenske postopke ali ne (na kateri je sodišče prve stopnje med drugim utemeljevalo razloge za svojo odločitev), pri presoji utemeljenosti nadomestnih načinov izvršitev kazni zapora ni upoštevna, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi utemeljeno zaključilo, da izvršitev kazni zapora ob koncu tedna pri obsojencu ne bi doseglo namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako pa takšna nadomestitev tudi ne bi delovala generalno in specialno preventivno, niti ne v smeri resocializacije storilca, saj ga navedeno ne bi odvračalo od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00050968
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/12.
prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - predlog obdolženca
Določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 in tretjega odstavka 359. člena ZKP sodišču dovoljujeta, da v sodbi odloči o izbiri režima prestajanja kazni zapora, vendar takšne odločitve od njega ne zahtevata.
Opisani razlogi za izrek zaporne kazni (v zaprtem režimu), ob sicer zgolj posplošeno predlaganem načinu izvrševanja kazni v odprtem oddelku zavoda, implicitno vsebujejo tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da pogoji za takšen način prestajanja kazni niso izpolnjeni.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3. ZIKS-1 člen 8, 8/1, 20, 20/1, 81. KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 359, 359/3, 402, 402/3.
način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - odprti oddelek - novela ZKP-N - odložitev izvršitve kazni zapora - pravica do izjave - mnenje zdravniške komisije - direktor zavoda - pristojnost
Novela ZKP-N, ki se je začela uporabljati 20. 10. 2019, je namreč s spremembo tretjega odstavka 359. člena ZKP dodala ustrezno podlago za odločanje o režimu prestajanja (vrsti zavodskega oddelka). Ker pa je takšna možnost za sodišče predvidena zgolj za sodbo, s katero spozna obdolženca za krivega (tretji odstavek 359. člena ZKP), medtem ko zakonodajalec slednje ni uredil tudi za primere, v katerih obdolženec poda predlog za prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku po pravnomočnosti obsodilne sodbe, kot je to sicer urejeno za druge, taksativno navedene načine izvršitve kazni zapora v prvem odstavku 129.a člena ZKP, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je predlog obsojenca za prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku zavrglo, pravilna. Povedano drugače, ZKP vsebuje pravno podlago zgolj za odločanje sodišča o predlogu obdolženca za prestajanje kazni na odprtem oddelku ob izreku obsodilne sodbe, ne pa tudi za odločanje o kasnejših predlogih, torej predlogih, ki so bili vloženi po pravnomočnosti sodbe. O takšnih predlogih je po nastopu kazni zapora pristojen odločati direktor zavoda za prestajanja kazni zapora (81. člen ZIKS-1).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051167
ZKP člen 129, 129.a, 402, 402/3. ZIKS-1 člen 82.
nadomestna izvršitev kazni zapora - prekinitev prestajanja kazni - prestajanje zaporne kazni - specialni povratnik - delo v splošno korist
Povzetim pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Po njeni oceni bi bilo smiselno, da bi obsojenka na prostosti v času, ko bi ji bilo prestajanje enotne zaporne kazni trinajst let in šest mesecev zapora prekinjeno, opravila delo v splošno korist in bi tako prestala po zadnji sodbi izrečeno kazen dveh let zapora, torej da bi v času prekinitve zaporne kazni, ki bi bila namenjena urejanju razmer in pomoči njeni družini, na predlagan način prestala drugo zaporno kazen. Takšnemu predlogu sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo. Prekinitev prestajanja zaporne kazni obsojencu po 82. členu ZIKS-1 iz razloga, ker je nujno potrebna njegova pomoč družinskemu članu zaradi hujše bolezni, ali iz razloga, da poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, je namenjena takšni pomoči in skrbi, ne pa temu, da obsojenec ta čas posveti prestajanju druge kazni.
Po določilu prvega odstavka 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), je pritožba dopustna samo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji. Pravico do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje je obsojenec izkoristil, s tem ko je vložil redno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero je bil predlog za odložitev izvršitve kazni zapora kot neutemeljen zavrnjen. Zoper odločbo sodišča druge stopnje, s katero je bila pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje zavrnjena kot neutemeljena, pa po izrecni določbi citiranega določila 229. člena ZUP redno pravno sredstvo ni več dopustno, zaradi česar se odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe izkaže kot pravilna in zakonita.