ZIKS člen 145, 145. ZPPSL člen 8, 137, 137/1, 8, 137, 137/1.
stečaj - upnik - vrnitev zaplenjenega premoženja
Upniki, katerih terjatve so nastale po začetku stečajnega postopka nimajo statusa stečajnih upnikov, temveč status upnikov stečajne mase. V takšnem primeru je potrebno šteti njihove terjatve za dolgove stečajne mase. Za takšne terjatve pa v zakonu nista določena rok in prijava. Zato za njih ne pride v upoštev uporaba 1. in 8. odstavka 137. člena ZPPSL.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40798
ZOR člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZIKS člen 145, 145/2, 145/3, 145, 145/2, 145/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev v prejšnje stanje - višina odškodnine
V situaciji, ko je oseba, ki ji je bilo premoženje zaplenjeno, to premoženje odkupila, je bila restitucija že izvršena. Odškodnina je lahko samo tisto, kar je oseba plačala, valorizirano na dan izdaje sklepa.
O povrnitvi dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja se odloča v nepravdnem postopku, o zahtevku za povrnitev škode, ki je nastala zaradi neopravičene obsodbe (izgubljen dobiček), pa v pravdnem postopku.
Odškodnina za zaplenjeno premoženje mora plačati družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela. Iz sklepa, ki določa odškodnino za premoženje, mora biti razvidno, za katere premičnine in v kakšnem znesku je bila določena odškodnina.
Čeprav so sedanji uporabniki hiše, ki je družbeno premoženje, vpisani v zemljiški knjigi kot souporabniki po idealnih solastninskih deležih, imajo v skladu s pogodbami te deleže že razdeljene. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v skladu s čl. 145 ZIKS vrnilo predlagatelju njegovemu pravnemu predniku solastni delež do 1/2 z opisom, kaj ta delež predstavlja v naravi.
STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40500
ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2. SZ člen 116, 116, 116.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker je druga nasprotna udeleženka postala solastnica nepremičnine na podlagi preureditve skupnih prostorov v stanovanje, predlagatelja lahko uspešno zahtevata le vrnitev preostalega dela zaplenjenega premoženja, za razliko pa jima pripada odškodnina od prve nasprotne udeleženke kot družbenopolitične skupnosti.
Izročilna pogodba, sklenjena pred izdajo sklepa, s katerim je bilo upravičencu vrnjeno zaplenjeno premoženje, ne učinkuje glede vrnjenega premoženja, če to premoženje ni bilo v pogodbi izrecno navedeno. Enako dedne izjave glede vrnjenega premoženja nimajo pravnega učinka, če so bile dane potem, ko je bilo premoženje že zaplenjeno.
začasna odredba - postopek za vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - pasivna legitimacija
Podjetje, ki ima v lasti zaplenjene nepremičnine, je pasivno legitimirano v postopku za vrnitev tega premoženja. Začasna odredba prepovedi razpolaganja z nepremičninami se izda po določbi 267. in 268. člena ZIP.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlog - znatnejša škoda
Prikrajšanje, ki naj bi dolžniku nastalo z izpolnitvijo obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po prvem odstavku 63. člena ZIP, ki ga je treba tolmačiti restriktivno, saj bi bil lahko v nasprotnem primeru z vsako izvršitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40147
ZIKS člen 145, 145/2. ZCes člen 3, 3/3. URS člen 70, 70/1. ZVO člen 3, 3/3-1.
začasna odredba - verjetnost terjatve - vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice - javno dobro
So stvari, ki so zunaj pravnega prometa in med temi so tudi javna dobra, ki ne sodijo v civilnopravni pojem stvari, ker gre za stvari v splošni rabi, ki so na voljo vsej družbi in ki jih lahko uporabljajo vsi njeni člani. Javna dobra opredeljujejo bodisi predpisi (npr. Zakon o cestah - Ur. l. SRS št. 38/81 in 37/87 - tretji odst. 3. čl.), bodisi štejejo kot takšna po pravnem naziranju družbe (smiselna primerjava z naravnim javnim dobrom - 3 in 3.1. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja - Ur. list RS 32/93) spričo svoje narave, namena in dokler obstaja njihova splošna uporaba. Povedano je tudi v duhu sedanjih ustavnih predpisov (70. čl. Ustave RS). Ob tem pa se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da oddajanje neke površine za posebno uporabo (lahko gre za oddajanje za gostinske namene, kot se trdi, ali za postavljanje kioskov, reklamnih panojev, začasnih objektov ipd.) jemlje takšnim stvarem lastnost javnega dobra. To izhaja tudi iz prvega odst. 70. čl. Ustave RS.
Če družbeno podjetje kot soustanovitelj novega podjetja v mešani lastnini vloži nepremičnine, odvzete s pozneje razveljavljeno kaznijo zaplembe premoženja, kot kapitalski vložek z izraženo denarno vrednostjo v sedanji družbi kot ustanoviteljske delnice, to ne predstavlja pravne ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja po 2. odstavku 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.