neprava obnova - izrek enotne kazni - predlog za prestajanje kazni v polodprtem oddelku
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo obdolženčevemu predlogu za izrek enotne kazni. Predloga, da naj prvostopno sodišče odloči tudi o tem kje bo kazen prestajal, pa obsojenec, kot to sam navaja tudi v pritožbi, ni niti podal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0055138
URS člen 22. ZIKS člen 145. Zden člen 16.
zaplemba premoženja - premoženje v nekdanji drugi republiki - zavezanec za vračilo premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - odškodnina za zaplenjeno premoženje
Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Prav ima predlagatelj, da je bilo celotno zaplenjeno premoženje izročeno MLO Ljubljana-mesto. Ni relevantno, da je bilo za izvedbo kazni zaprošeno drugo sodišče. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena.
Na prvi pogled bi se sicer v prvostopenjski odločbi zastopano stališče, po katerem neupravičeno obsojenemu Republika Slovenija (RS) ne bi bila zavezana glede premoženja, ki se sedaj nahaja v drugi državi (eni izmed republik nekdanje skupne države), zdelo najbližje občutku pravičnosti, saj bi bila po nasprotnem RS „prikrajšana“, ker bi plača odškodnino za premoženje, ki ga dejansko nima. Vendar zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala, na primer koristi od prevzetega premoženja. Po presoji pritožbenega sodišča je treba privzeti povsem obratno izhodišče, in sicer položaj oškodovanca oziroma tistega, ki mu je bila neupravičeno izrečena kazen zaplembe premoženja. Izkaže se, da bi bil v tem primeru neupravičeno diskriminiran tisti obsojenec, katerega premoženje se je nahajalo na področju kašne druge od republik nekdanje skupne države. Njegov položaj bi bil odvisen od uspeha uveljavljanja pravic v sedaj drugi samostojni državi in njenega pravnega reda. Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. čl. Ustave RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSK02731
ZPP člen 13, 13. ZIKS-1 člen 145, 145a, 145č, 145, 145a, 145č.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - stvarna pristojnost - predhodno vprašanje
O predhodnem vprašanju, ali je šlo za kazenski postopek in ali je bila kazen zaplembe razveljavljena, je bilo torej že pravnomočno odločeno in to v postopku pred pristojnim organom. Pravdno sodišče zato ne more več samo reševati tega vprašanja (13. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To pa pomeni, da so izpolnjeni pogoji za uporabo 145. člena ZIKS in naslednjih, ki določajo sodno pristojnost v postopku vračanja zaplenjenega premoženja. Ugovor sodne pristojnosti je zato neutemeljen.
V skladu z določbo 1. odstavka 145. č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Odločanje sodišča o vrnitvi zaplenjenega premoženja med drugim vsebuje odločanje o utemeljenosti predloga, krogu upravičencev, načinu vrnitve (v naravi ali na drug način); v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, tudi odločanje o višini odškodnine za zaplenjeno premoženje. V skladu z določbo 7. člena ZIOOZP pa naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenski odškodninski sklad oz. Slovenska odškodninska družba. Obresti se le pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi sodišča. Sodišče o obrestih ne odloča.
ZIKS člen 145b, 145b/4. ZIKS-G člen 2. ZDen člen 42, 42/2.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - delnice - nepravdni postopek
Predlagatelji niso upravičeni zahtevati od Republike Slovenije izročitve delnic določene delniške družbe. Odločanje o konkretnih vrednostnih papirjih v sodnih odločbah bi po eni strani podaljševalo sodne postopke, po drugi strani pa bi bila lahko vprašljiva izvršitev odločbe, saj bi se lahko zgodilo, da bi imela Republika Slovenija v lasti manj delnic konkretne delniške družbe, kot naj bi jih izročila upravičencu po pravnomočnih sodnih odločbah, izdanih v med seboj neodvisnih postopkih.
Dejstvo, da je nekdo od dedičev tistega, ki mu je bilo zaplenjeno premoženje, kasneje odkupil posamezne nepremičnine, ki so prešle v njegovo izključno last, ne izključuje zavezanca za odškodnino od plačila odškodnine dedičem po 3. odst. 145. čl. ZIKS-G in ne more odstopati od načina povrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja kot je predviden v tem členu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL44101
ZIKS člen 145a, 145b, 145a, 145b.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zakaj vrnitev v naravi ni možna, je treba sklep razveljaviti, saj je pri vrnitvi zaplenjenega premoženja možna tudi vrnitev v naravi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL22503
ZKP člen 109, 133. KZ RS člen 125.
izvršitev tuje sodne odločbe - kazenska sodba - italijansko pravo - prenos izvršitve kazni - predčasno izpustitev s prestajanja kazni
Naše pravo (Kazenski zakonik - Uradni list RS 63/94 in 23/99 in Zakon o izvrševanju kazenski sankcij - Uradni list RS 22/2000) takšnega načina odobritve predčasnega odpusta s prestajanja kazni v takšni obliki kot ga to pozna italijansko pravo ne pozna, pozna pa institut pogojnega odpusta (109. člen KZ), pri izreku katerega pa se upoštevajo enaki razlogi (vedenje obsojenca med prestajanjem kazni). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na 125. člen KZ, pri tem pa ni upoštevalo, da je do spremenjenih okoliščin prišlo še v času v izvrševanja zaporne kazni v tujini - Republiki Italiji, ko je bila obsojencu z odločbami italijanskih sodišč odobreno predčasno izpustitev s prestajanja kazni. Dejstvo, da naše pravo takšnega instituta predčasne izpustitve na prostost ne pozna, pa ne more biti v škodo pravic obsojenca, saj bi to bilo v nasprotju tudi s temeljnimi načeli kazenskega prava. Prav to pa bi se zgodilo, če bi obsojencu, ki mu je bila postopku prenosa izvršitve kazni sicer izrečena enaka kazen kot v Republiki Italiji, ne bi pa domače sodišče upoštevalo tudi tistih odločb tujega sodišča, ki so obsojencu v postopku izvrševanja kazni omogočile pridobitev ugodnosti predčasne izpustitve.
Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - pravna podlaga za odmero stroškov postopka
V postopku, v katerem sodišče določi odškodnino za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS, strokovne odločbe ne more opreti na določbo 35. čl. ZNP, čeprav gre za nepravdni postopek, ampak na 1. čl. ZIKS-H, ki napotuje na uporabo 12. poglavja ZPP.
vrnitev zaplenjena premoženja - nepravdni postopek
Če je bilo v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja (na podlagi kazenske sodbe pred l. 1958) na prvi stopnji že odločeno, zadeva pa še ni bila pravnomočno končana pred uveljavitvijo noveliranega ZIKS, vstopi v novem postopku na mesto nasprotnega udeleženca Republika Slovenija.
STANOVANJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL41426
ZOR člen 591, 591/1, 591, 591/1. SZ člen 21, 125, 125/1, 21, 125, 125/1.
odškodnina za uporabo stanovanja, ki je bilo vrnjeno po določbah ZIKS
Situacije, kakršna je konkretna (toženki sta kot bivši imetnici stanovanjske pravice v skladu s SZ sklenili najemni pogodbi z bivšo občino kot takratno lastnico spornih stanovanj za nedoločen čas ter za neprofitno najemnino, po sklenitvi teh najemnih pogodb pa je bila s sklepom sodišča zaplenjena nepremičnina, ki zajema tudi sporni stanovanji, vrnjena prejšnjemu lastniku, ki sedaj od toženk zahteva plačilo najemnine za čas od pravnomočnosti odločbe o vrnitvi zaplenjene nepremičnine dalje), ne ureja noben predpis. Pravno praznino je treba zato zapolniti z analogijo. Pri tem so uporabne zlasti določbe 21. čl. in 1. odst. 125. čl. SZ ter 1. odst. 591. čl.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSM10063
ZPP (1977) člen 19, 19. ZIKS člen 145, 145.
vrnitev neupravičeno zaplenjenega premoženja - odločanje po pravilih nepravdnega postopka
Iz trditvenega gradiva pravdnih strank izhaja, da gre za zahtevek na vrnitev neupravičeno zaplenjenega premoženja tožniku in to ne v naravi, ampak v obliki denarne odškodnine, kar ima pravno podlago v določilu člena 145 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno imelo v vidu že sprejeto načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, objavljeno v poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II/92, po katerem sodišče odloča o vrnitvi zaplenjenega premoženja na navedeni normativni podlagi v nepravdnem postopku.
Za vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu v naravi, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, ni pomembna okoliščina, da je prenehala obstojati družbeno politična skupnost (MLO, Ljubljana) ki je premoženje prevzela, med občinami, ki so kot družbeno politične skupnosti delovale na njenem območju, pa premoženje še ni razdeljeno.
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja (po čl. 145 ZIKS) je kot zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi ali v obliki odškodnine pasivno legitimirana samo družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela, ne pa podjetje ali kakšen drug pravni subjekt.