pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Glede obsojenega je že stekel postopek za opravljanje dela v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer glede na obsojenčeve nedvomno slabe premoženjske razmere ni nikakršnega dvoma, da bi zanj nastala občutnejša škoda, če tega dela ne bi opravil. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E za odložitev nastopa zaporne kazni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0023312
ZKP člen 197, 197/3, 198, 198/4, 199. ZIKS-1 člen 20, 20/6. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 11.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka – varščina – kdaj varščina zapade – zastaranje izvršitve kazni zaradi pobega obsojenca – vročanje poziva na prestajanje kazni – vročanje v tujino
Varščina preneha v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, pod pogojem, da ni bil podan razlog za zapadlost varščine. V kolikor se ugotovi, da je obsojenec pobegnil in je v posledici tega njegovega ravnanja prišlo do absolutnega zastaranja izvršitve kazni zapora, ki je nikoli ni nastopil, varščina zapade oziroma pripada proračunu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022815
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - narok - objektivne in subjektivne okoliščine pri odločanju o predlogu
Po presoji vseh okoliščin tudi po oceni pritožbenega sodišče navedenemu predlogu ni mogoče ugoditi in bi bil takšen način izvršitve kazni glede na težo storjenega kaznivega dejanja neprimeren. Sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni prezrlo, da si je obsojenec s kaznivim dejanjem na škodo oškodovane družbe pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v višini kar 100.758,07 EUR, ki je vse do danes niti delno ni povrnil, kljub temu, da je bil po izreku pogojne obsodbe zaposlen in je imel redne dohodke, torej da je pokazal nekritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja in do navodila, da škodo povrne, kot je bilo določeno v posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
Dejstvo, da predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni, o katerem odloči direktor zavoda, ni mogoče preklicati, ne pomeni, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Kazen se izteče z dnem, ko bi bila prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
Pritožnik je v izjavi o premoženjskem stanju resda navedel, da ne prejema dohodkov niti nima drugega premoženja. Ne glede na to njegov položaj ne utemeljuje oprostitve celotnega plačila sodne takse. Obsojenci imajo na podlagi zakona možnost delati proti plačilu, zavod za prestajanje kazni pa jim je delo v okviru možnosti dolžan zagotoviti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022321
KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/10. ZKP člen 402, 402/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Okoliščina, kdaj bo obsojenec nastopil opravljanje dela v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi obsojenec eventualno imel čas, da bi vendarle opravil delo v splošno korist.
izvrševanje kazni – kazen zapora – zapor ob koncu tedna – zlorabljanje načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna
Že iz jezikovne razlage sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 „če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna“ izhaja, da zakon odločitev sodišča pogojuje z neko trajnejšo oziroma večkratno (vsaj dvakratno) obsojenčevo kršitvijo prestajanja kazni zapora ob koncu tedna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDen člen 3, 3/1, 3/1-20, 5, 64. URS člen 33.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja – pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last - pravica do zasebne lastnine – načelo prirejenosti postopkov – odvzem dostopa do sodišča
V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da se je pričel in tekel postopek po ZIKS vse do leta 2008 oziroma do prvih odločitev vrhovnega in ustavnega sodišča o teh zadevah. Nasprotni udeleženci do 2008 niso uveljavljali ugovora, da gre za drug postopek oziroma pravno podlago. Tako bi predlagatelji izgubili rok za uveljavljanje zahtev po ZDEN, kar bi gotovo pripeljalo do neenakega položaja vseh upravičencev in do stališča, ko je lahko ogrožena pravica do zasebne lastnine oziroma uveljavljanje pravice do poprave krivic. Prenos pristojnosti po 20-tih letih na upravni organ, pa čeprav bi z izrekom, kot ga je oblikovalo sodišče prve stopnje, ohranil prekluzivni rok, pomeni nepotrebno zavlačevanje in celo možnost odvzema dostopa do sodišča.
odložitev izvršitve kazni zapora – pravočasnost vložitve prošnje – breme predložitve dokazov o razlogih za odložitev
Po presoji pritožbenega sodišča je treba določbo drugega stavka prvega odstavka 25. člena ZIKS-1E glede pravočasnosti vložitve prošnje, če nastane razlog za odložitev izvršitve kazni zapora iz 1. točke 1. odstavka 24. člena ZIKS-1E pozneje, razlagati tako, da je takšno prošnjo moč vložiti vse do dne, ko bi se moral obsojeni zglasiti na prestajanju kazni. V obravnavani zadevi, glede na to, da je bila obsojencu že odložena izvršitev kazni zapora iz drugega razloga (po 6. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E) do 26. maja 2014, obsojeni z vložitvijo novega predloga za odložitev izvršitve kazni zapora, tokrat iz drugega razloga (zaradi hujše bolezni), ni bil prepozen in zato razlog za zavrženje prošnje kot prepozne, ni podan.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSK0005817
ZP-1 člen 202.b. ZIKS-1E člen 25, 25/1.
postopek izvršitve uklonilnega zapora – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – prava neuka stranka
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je storilki dalo napačen pravni pouk (da zoper sklep ni pritožbe), upoštevajoč zakonski osemdnevni rok za pritožbo, ugotovilo, da je storilkina pritožba kljub temu prepozna ter jo iz tega razloga zavrglo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Upoštevati bi moralo, da gre za prava neuko stranko in njeno pritožbo, ki je bila sicer res vložena en dan po izteku zakonskega roka, zaradi napačnega pravnega pouka šteti za pravočasno in jo vsebinsko obravnavati. Poleg tega je glede na določbo prvega odstavka 25. člena ZIKS-1E možno takšno prošnjo vložiti tudi po zakonsko določenem tridnevnem roku od prejema poziva za nastop uklonilnega zapora, če nastane razlog za odložitev pozneje, vendar pred dnevom, ko bi se moral storilec zglasiti v ZPKZ zaradi prestajanja uklonilnega zapora.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072133
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja - sklepčnost - vlaganja - realizirana najemnina - zastaranje
Pri zahtevku na podlagi 145c člena ZIKS oziroma drugega odstavka 72. člena ZDen gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Njegov položaj mora biti takšen, kot da ne bi bilo zaplembe premoženja. Glede vrnjene nepremičnine je zato treba upoštevati civilne plodove, ki bi jih dajala, pa tudi vse stroške, ki bi jih pogojevalo njeno vzdrževanje.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Potrdilo iz gospodinjske evidence kaže, da je storilec v gospodinjski skupnosti prijavljen skupaj z ženo in dvema otrokoma. Zato bi bilo odločitev o storilčevem predlogu treba sprejeti na podlagi ugotovitve o znesku razpoložljivih sredstev, ki odpade na družinskega člana, oziroma, ali ta presega eksistenčni minimum (znesek, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013). Šele, ko bo to ugotovilo, bo lahko presodilo, ali lahko preostali znesek globe plača, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078800
ZNP člen 32, 36. ZIKS člen 145a. ZDen člen 16, 18. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 20, 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ustavitev postopka - splošne določbe ZNP - uporaba posebnih predpisov - ZIKS- ZDen - vrnitev v naravi - izjema od splošnega načela – izvzetje - dokazno breme - založitev predujma
Osnovni princip je, da se zaplenjeno premoženje vrne v last in posest v naravi, zato je treba odgovoriti na vprašanje, kdo dokazuje, da obstajajo ovire, da zaplenjenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi. Ker gre za izjemo od splošnega načela, da se vrača premoženje v naravi, mora zavezanec, ki bi sicer moral premoženje vrniti, to dokazati. To pomeni, da je v tem primeru dokazno breme, da obstajajo ovire iz 19. člena ZDen, na strani nasprotnih udeležencev oz. zavezancev za vrnitev. Zmotno je zato ravnanje sodišča, ko je naložilo plačilo predujma predlagateljici in ker ga ni plačala, štelo, da je predlog umaknila.
odlog izvršitve kazni zapora - postopek nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist - ločenost postopkov - pravnomočnost sklepa
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da vložen predlog in izdan sklep sodišča prve stopnje, s katerim se ugodi predlogu obsojenca, da se izrečena zaporna kazen nadomesti z delom v splošno korist, ne predstavlja nobenega izmed odložitvenih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da ne more biti razlog za odložitev zaporne kazni obsojencu. Šele pravnomočni sklep, s katerim se ugodi prošnji za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist, lahko odloži izvršitev zaporne kazni oziroma jo prekine, če jo je obsojenec že pričel prestajati, in se preostanek kazni izvrši tako, da obsojenec opravi delo v splošno korist.
S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078740
ZDen člen 5, 54, 54/1, 56, 56/1. ZIKS člen 145, 145č. ZPSP člen 3. ZNP člen 26, 26/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30, 30/5, 32.
vrnitev zaplenjenega premoženja - dokazni sklep - pravna podlaga podržavljenja - zahtevek za vrnitev premoženja - vprašanje pristojnosti – uporaba zakona - Odlok AVNOJ - prenos lastninske pravice na državo - ničnost odločbe – pravno nasledstvo – inštrukcijski rok
Pravna podlaga podržavljenja je tisto odločilno vprašanje, od katerega je odvisna tudi pravna podlaga zahtevka za vrnitev premoženja in s tem tudi pristojnost sodišča.
Kasnejša zaplemba premoženja v kazenskem postopku ni pravno upoštevna, če je pred tem premoženje prešlo v državno last na podlagi zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023293
ZKP člen 129a, 129a/6, 130, 371, 371/2. KZ-1 člen 47, 47/1, 87, 87/1.
način izvršitve denarne kazni - neizterljivost
Za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče na podlagi 6. odstavka 129a člena ZKP določi trajanje zapora v skladu s členom 87 KZ-1. Obsojenčevo slabo finančno stanje ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska določi en dan zapora.
odlog izvršitve kazni - odložitveni razlogi - postopek nadomestitve kazni zapora s hišnim primorom
Vložen predlog za nadomestitev zaporne kazni s hišnim zaporom po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 (tretji odstavek 86. člena KZ-1B) oziroma z delom v splošno korist po četrtem odstavku 86. člena KZ-1 (sedmi odstavek 86. člena KZ-1B) namreč ne predstavlja nobenega izmed odložitvenih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da ne more biti razlog za odložitev zaporne kazni obsojencu.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066123
ZP-1 člen 202b, 202b/10, 202b/11. ZIKS-1 člen 26, 26/1.
uklonilni zapor - namen določitve uklonilnega zapora - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca – izvrševanje uklonilnega zapora
Sodišče prve stopnje kljub izrecni napotitvi višjega sodišča ni presojalo, ali je izvršitev uklonilnega zapora pri storilcu smotrna in v skladu z njegovim namenom, ampak je ponovno izdalo poziv za nastop uklonilnega zapora. V novem postopku naj zato ugotovi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih izvršitev uklonilnega zapora ni bila smotrna.