IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001726
KZ-1 člen 86, 86/1, 300, 300/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZIKS-1 člen 202, 202/3, 202/3-1, 214, 214/1, 214/2, 235, 235/1, 235/4, 240.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravosodni policist - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pooblaščena uradna oseba
Temeljna naloga pravosodnih policistov je naloga varovanja in nadzora obsojencev, ki prestajajo kazen zapora v Zavodih za izvrševanje kazni zapora.
Zatrjevanje kraja storitve kaznivega dejanja (ZPKZ), statusa oškodovanca (pravosodni policist) in groženj obsojenca med prestajanjem kazni zapora v opisu kaznivega dejanja v obtožnem aktu predstavlja zadostno konkretizacijo zakonskega znaka "resne grožnje z napadom osebe, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij".
Pritožnik nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje o načinu izvršitve denarne kazni po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 odločilo preuranjeno, ker izvršilni postopek, v katerem je priglasilo terjatev zaradi prisilne izterjave denarne kazni, še ni pravnomočno zaključen in da izpodbijana sodba prejudicira njegov konec na osnovi nedokazanih predvidevanj.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00000039
KZ-1 člen 87,3 87/1, 87/2.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni
Pritožbena navedba, da je obsojenec pripravljen plačati denarno kazen ponovno na podlagi obročnega plačila, se izkaže za neutemeljeno. Obsojencu je privilegij plačila denarne kazni po obrokih že bil podeljen, vendar ga ni izkoristil, zaradi česar ponovnemu predlogu obsojenca za plačilo denarne kazni po obrokih ni mogoče več ugoditi. Ravnanje sodišča po pritožbenem predlogu bi zato bilo v nasprotju z določbami 87. člena KZ-1. V prvem odstavku tega člena je določeno, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Drugi odstavek 87. člena KZ-1 pa določa, da če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še ostanek, pa se izvrševanje kazni zapora ustavi.
Ker je zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni, ki spada v področje materialnega prava, urejeno v 93. členu KZ-1, je glede ugovora zastaranja izvršitve denarne kazni kot stranske kazni, ki ga je obsojenec naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, slednje stvarno pristojno in bi moralo o njem vsebinsko odločiti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023931
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - postopek analogen postopku sodne odmere kazni - upoštevanje individualnih okoliščin na strani obsojenca - uresničevanje splošnega namena izrekanja kazenskih sankcij - sklicevanje na socialne in materialne posledice zaradi izvršitve zaporne kazni - predkaznovanost obsojenca - upoštevanje teže in vrste kaznivega dejanja ter stopnje krivde obsojenca
Teža in vrsta kaznivega dejanja ter stopnja krivde obsojenca, pa ne dovoljujejo ob obsojenčevi predkaznovanosti predlaganega načina izvršitve kazni. Pritožbeno sklicevanje na socialne in materialne posledice, ki bodo nastopile pri obsojencu in osebah, ki jih zaposluje, zaradi izvršitve kazni zapora v ZPKZ, ni okoliščina, ki bi narekovala drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, saj ima prestajanje zaporne kazni že po svoji naravi vselej za posledico tudi spremembo v socialnem in materialnem položaju osebe, ki zapor prestaja in oseb, ki so z njim v socialnem ali materialnem smislu povezane.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023930
ZKP člen 129a.
predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni z delom v splošno korist - neutemeljenost predloga - preklic izrečene pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve v tej obsodbi naloženega posebnega pogoja - izrek zaporne kazni
Odločanje o tem, ali naj obsojenka prestaja zaporno kazen na polodprtem ali odprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni zapora, ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, v katerem pritožbeno sodišče odloča o utemeljenosti pritožbe obsojenke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njeno prošnjo oziroma predlog, da se kazen zapora izvrši tako, da opravi delo v splošno korist. O pravilnosti te odločitve prvostopenjskega sodišča pa pritožbeno sodišče zaključuje, da drugačna odločitev ne bi bila utemeljena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023932
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - neizpolnjevanje formalnih pogojev - nezaposlenost obsojenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in tehtno obrazložilo, da obsojeni ne izpolnjuje enega izmed formalnih pogojev za nadomestitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“. Iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč izhaja, da obsojeni ni zaposlen, saj je obvezno zdravstveno zavarovan na način, da si sam plačuje zavarovanje.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0086973
ZIKS člen 145, 145/1. ZDen člen 78, 78/2. ZD člen 79, 79/3, 132.
zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina za zaplenjeno premoženje – zaplenjeno premoženje v kazenskem postopku – odprava krivic – upravičenec – dediči upravičenca – prehod zapuščine na dediče – fideikomisarična substitucija
Za razliko od posebne ureditve, ki velja glede zapuščine, o kateri se odloča v postopkih denacionalizacije in ki v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZDen na dediče zapustnika (denacionalizacijskega upravičenca) preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, pa upoštevaje 132. člen ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ker je bilo torej zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine (upoštevaje prvi odstavek 145. člena ZIKS) vrnjeno pokojnemu F. F. in zato predstavlja zapuščino po njem, je za trenutek njenega prehoda na dediče relevanten zgolj čas njegove smrti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSC0004775
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/5. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist člen 6, 6/2. ZIKS-1 člen 13.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - kontradiktornost postopka
Načelo kontradiktornosti je sestavni del odločanja o predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora kakor tudi odločanja o izvršitvi kazni zaradi kršitve obveznosti iz dela v splošno korist. Po tretjem odstavku 129.a člena ZKP, ki se po petem odstavku istega člena smiselno uporablja tudi za odločanje o izvršitvi kazni, lahko sodnik odredi, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog (v konkretnem primeru poročilo Centra za socialno delo), po potrebi pa sme razpisati narok.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023934
KZ-1 člen 86, 86/5. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ter hišnim zaporom - upoštevanje obsojenčevih osebnih in družinskih razmer - obstoj formalnih pogojev - zaposlenost obsojenca - obnašanje obsojenca v času nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist - izrečena kazen kot zgornja meja za nadomeščanje kazni zapora s hišnim zaporom
Zgornja meja, pri kateri je lahko kazen zapora nadomeščena s hišnim zaporom je v četrtem odstavku 86. člena KZ-1 jasno določena, sodišče prve stopnje pa je za izhodišče pravilno štelo izrečeno kazen in ne preostanek že izvršene kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023241
ZIKS-1 člen 12, 12/1.
pogojna obsodba - neizpolnitev posebnega pogoja je posledica obsojenčeve krivde - nadomestitev obsojencu izrečene kazni zapora z vikend zaporom - namen kaznovanja ne bi bil dosežen - neplačevanje preživnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obsojenec vendarle ni osebnostno urejen do take mere, da bi mu bilo mogoče zaupati tako, da predlaganega načina prestajanja kazni zapora ne bi zlorabil. Obsojencu je bila za kaznivo dejanje davčne zatajitve (četrti v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1) najprej izrečena pogojna obsodba, v kateri je obdolžencu določilo posebni pogoj, da Republiki Sloveniji v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe povrne znesek 112.000,00 EUR. Ničesar iz obveznosti obsojenec ni plačal. Tako sodišče prve stopnje kot tudi druge stopnje pa sta ugotovili, da je neizpolnitev posebnega pogoja izključno posledica obsojenčeve krivde. Kljub temu, da je bil obsojencu rok za izpolnitev posebnega pogoja podaljšan za skoraj osem mesecev, ni plačal niti minimalnega zneska ali vsaj izkazal pripravljenost poravnati škodo. Zato z nadomestitvijo obsojencu izrečene kazni zapora z vikend zaporom ne bi bil dosežen namen kaznovanja. Pritožba še zanemari, da obsojenec ne plačuje preživnine za sina, saj je bil 1. 3. 2016 obsojen za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Sodišče je torej s to sodbo ugotovilo, da obsojenec preživnine zavestno ni plačal, kljub svojim pridobitnim zmožnostim. V zvezi s tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je izrek zaporne kazni posledica izvrševanja kaznivih dejanj, pri čemer ima prestajanje kazni zapora že po svoji naravi vselej za posledico tudi spremembo v socialnem in materialnem položaju osebe, ki zapor prestaja in skrb za otroke in starše, kar izpostavlja pooblaščenec obsojenca, ob vsem že navedenem ne more biti razlog za nadomestitev kazni na način, kot je to predlagal obsojenec.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0023388
ZSKZDČEU-1 člen 13, 13/1, 13/1-1.
predaja osebe zaradi izvršitve zaporne kazni - sojenje v nenavzočnosti
Sodišče, ki odloča o izročitvi zahtevane osebe, mora namreč razpolagati z jasnimi podatki o tem, ali je bila zahtevana oseba v skladu s procesnimi zahtevami, kot so določene v nacionalnem pravu države odreditve, pravočasno vabljena in s tem obveščena o predvidenem dnevu in kraju sojenja in opozorjena na to, da bo sodišče izreklo odločbo tudi v njeni nenavzočnosti, ker je to zahteva, ki jo navaja določba prve alineje prvega odstavka 13. člena ZSKZDČEU-1.
Okoliščina, da je bila v isti kazenski zadevi v priporu, ne zadošča za ugotavljanje izpolnitve pogoja za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti, navedenega v 13. členu ZSKZDČEU-1.
ZIKS člen 145. ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/2, 63, 63/3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupacijske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V konkretni zadevi je sodišče v sodnem postopku ugotavljalo (tudi)pogoji za vračilo premoženja po ZDen, ker je Ustavno sodišče z odločbo Up - 1061/12-32 z dne 29. 5. 2014 presodilo, da z vidika 33. člena Ustave ni sprejemljiva razlaga zakonske ureditve, po kateri se sodišče izreče za nepristojno za odločanje o zahtevku, ker pravna podlaga zahtevka ni ZIKS, temveč ZDen, potem ko je po izteku roka za vložitev zahtev za denacionalizacijo iz prvega odstavka 64. člena ZDen predlagatelje pozvalo, naj izberejo, ali bodo pravico do vrnitve premoženja uveljavljali v sodnem postopku na podlagi določb ZIKS ali v upravnem postopku na podlagi določb ZDen, in so ti skladno s tem pozivom izbrali sodni postopek, zahtevo, ki so jo pravočasno vložili na podlagi določb ZDen, pa umaknili.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066261
ZP-1 člen 19, 19a, 20, 20/3. ZP-1J člen 42.
prisilna izterjava globe - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravna oseba
Tudi na podlagi določb novele ZP-1J storilka pravna oseba globe ne more nadomestiti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v solastnini ob zaplembi – nedokončana etažna lastnina – podržavljenje – vzpostavitev etažne lastnine
V postopku za vrnitev zaplenjene stavbe v solastnini ni mogoče deliti solastnine v naravi in odločati o vzpostavitvi etažne lastnine, če v postopku niso udeleženi vsi solastniki stavbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086162
URS člen 18. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 25, 25/3, 82, 82/1, 82/1-2. KZ člen 115, 115/2.
odložitev izvršitve kazni zapora – razlogi za odložitev izvršitve kazni – zdravljenje, ki ni bolnišnično zdravljenje – zagotovitev potrebne zdravstvene oskrbe – mnenje posebne zdravniške komisije – tek in pretrganje zastaranja izvršitve kazni
Če se ugotovi, da Zavod za prestajanje kazni zapora zaradi zdravstvenega stanja obsojenca ne more zagotoviti kakovostne oskrbe, lahko sodišče na prošnjo obsojenca odloži izvršitev kazni zapora iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 82. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZIKS-1 kot sui generis odložitvenim razlogom.
Dejstvo, da je obsojenec že v času izreka sodbe v predmetni zadevi bil na prestajanju zaporne kazni po drugi sodbi, na tek zastaranja izvršitve kazni nima nikakršnega vpliva. Nalog za izvršitev kazni namreč ni prekinil tek zastaranja izvršitve zaporne kazni. Zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Ovire zaradi katerih se kazen ne sme izvršiti pa so lahko pravne ali dejanske narave. Veljavna kazenska zakonodaja upošteva samo ovire pravne narave, torej tiste, ki temeljijo na zakonu. Takšna ovira je na primer odložitev izvršitve kazni. V tem primeru se čas odloga izvršitve kazni ne všteje v zastaralni rok, ki po prenehanju te ovire, začne teči znova.
V KZ-1 ali drugih zakonih pa ni nikjer določeno, da se zaporna kazen, v času prestajanja druge (predhodne) zaporne kazni, ne bi smela izvršiti. V tem primeru gre namreč za ovire dejanske narave, na katere se določbe drugega odstavka 92. čl. KZ-1 ne nanašajo.
Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Takšnih posledic pa ne more imeti nalog za razporeditev na prestajanje kazni obsojencu, ki je v tem času že v priporu ali pa na prestajanju kakšne druge zaporen kazni. Zato je širjenje določbe tretjega odstavka 94. čl. ZKP o prenehanju teka zastaranja izvršitve zaporne kazni, katero je obsojeni že nastopil, na drugo izrečeno kazen, katere pa še ni nastopil ampak je bil k prestajanju samo pozvan, nedopustno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0086118
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/2. ZIKS-1 člen 12, 12a, 13.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – pravočasnost predloga – nastop kazni
ZIKS-1F le glede alternativnega načina izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna v tretjem odstavku 12. člena izrecno določa, da lahko obsojenec vloži po pravnomočnosti sodbe predlog za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna tudi v primeru, ko že prestaja kazen zapora. Take izrecne določbe 12.a člen (izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom) in 13. člen (izvršitev kazni zapora ali denarne kazni z delom v splošno korist) nimata, niti v določbah 129.a člena ZKP ali 86. člena KZ-1 ni mogoče zaslediti pravnih podlag, ki bi omogočale razlago prekluzivnosti 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, na način, kot ga predlaga obsojenka.
odložitev izvršitve kazni zapora – bolnišnično zdravljenje
Čeprav ni podan razlog odložitve kazni zapora iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 (bolnišnično zdravljenje), pa ni izključena odložitev izvršitve kazni zapora, če so za to podane okoliščine iz 1. in (ali) 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, kar pa je mogoče presoditi šele na podlagi mnenja posebne zdravniške komisije, ki je opredeljena v tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1.