IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013675
KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, da se obsojeni na dopis oziroma poziv sodišča z dne 19. 2. 2018 v zvezi z navedbami izvajalske organizacije sploh ni odzval, da se v zvezi z nadaljevanjem izvrševanja sodbe tudi ni zglasil pri Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD), čeprav ga je sodišče v citiranem dopisu opozorilo na posledice opustitve takega ravnanja, posledično sprejelo pravilno odločitev, da se obsojencu izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela. Utemeljeno in pravilno je poudarilo, da vzrok neizpolnitve nalog ni v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojencu onemogočale opravljanje tega dela, temveč je vzrok neizpolnitve v njegovem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Kljub dani možnosti s strani sodišča, da se s CSD dogovori glede možnosti nadaljnjega opravljanja dela v splošno korist pri drugi izvajalski organizaciji, obsojenec te ni izkoristil, za kar tudi ni navedel nobenega razloga, kot še utemeljeno poudarja sodišče prve stopnje. Neodzivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočata in ne dopuščata nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013279
ZKP člen 129a, 129a/2.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zakonski rok - prepozen predlog - izvršitev odločb
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je v dani situaciji, ko obsojenec kazni zapora še ni začel prestajati, za presojo pravočasnosti njegovega predloga za alternativni način izvršitve zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna, relevantna določba drugega odstavka 129.a člena ZKP, v skladu s katero je tak predlog dopustno vložiti v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe.
Pritožbene navedbe obsojenega, da je pogodbo o zaposlitvi sklenil dne 15. 1. 2018 in pred tem prošnje za vikend zapor ni mogel vložiti, ker ni izpolnjeval zakonskih pogojev glede zaposlitve, na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne morejo imeti relevantnega vpliva.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012831
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/12.. ZKP-UPB8 člen 129a.. ZIKS-1 člen 12, 13, 18.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora - rok za vložitev predloga
Ni mogoče enačiti položajev obsojencev, ki so že nastopili kazen zapora in (šele) med izvrševanjem kazni zapora, ko so torej kazen že nastopili, vložijo v skladu z 12. členom ZIKS-1 predlog za izvršitev kazni zapora z vikend zaporom, z obsojenci, ki kazni zapora še sploh niso nastopili, predlagajo pa izvršitev kazni z delom v splošno korist ali hišnim zaporom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012457
KZ-1 člen 86, 86/11.. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Popolna neodzivnost, pasivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočajo in ne dopuščajo nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način. Zgolj obsojenčeva prošnja, da se ga ponovno napoti na CSD za dogovor za opravljanje družbeno koristnega dela, ko je hkrati očitno, da sam v tej smeri ni storil prav ničesar, namreč na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin ni nobena garancija, da bi obsojenec svoje obveznosti tudi dejansko izpolnil.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00041509
ZIKS-1 člen 3, 3/2, 24, 24/1. KZ-1 člen 86.
kazen zapora - odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - postopek za nadomestitev kazni zapora
Po ZIKS-1 odločanje o alternativni izvršitvi zaporne kazni ni okoliščina, ki bi jo smelo sodišče, ki odloča o izvršitvi kazni zapora, upoštevati kot razlog za odložitev izvršitve kazni (člen 24 ZIKS-1).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00011660
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/8, 86/11.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neizpolnjevanje obveznosti
Strinjati se gre s stališčem sodišča prve stopnje, da zgolj obsojenčeve navedbe, da se pozivom centra za socialno delo ni odzval, ker je moral delati za najemnino, pri čemer te okoliščine niti ni dokazno podkrepil, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za neizpolnitev celotne obveznosti 600 ur dela v splošno korist iz pravnomočne in izvršljive obsodilne sodbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00011661
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/8, 86/11.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neizpolnjevanje obveznosti
Enoletni rok za opravo dela se je obsojencu iztekel 29. 4. 2017, dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 pa 29. 4. 2018. Gre za zakonski nepodaljšljiv rok, saj KZ-1 ne vsebuje izrecne določbe, po kateri bi bilo mogoče rok za opravo del v splošno korist podaljšati. Obsojenec ni pokazal prav nobene pripravljenosti, da se mu izrečena kazen štirih mesecev zapora izvrši na bolj human način z delom v splošno korist.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012085
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora
KZ-1 govori o izrečeni kazni in ne o kazni, ki jo obsojenec še mora prestati, ko v 86. členu navaja formalne pogoje za izrek posamezne alternativne izvršitve kazni zapora. Zato pritožbeno razlogovanje, da v primeru, da mora obsojenec prestati kazen, ki je nižja od z zakonom predpisane zgornje meje kazni, ki predstavlja formalni pogoj za eno od oblik izvršitve kazni zapora, določene v 86. členu KZ-1, ni utemeljeno. To izhaja tudi iz pravilne obrazložitve napadenega sklepa (točka 6), ko sodišče prve stopnje poudarja, da je kot izhodiščno potrebno šteti izrečeno kazen in ne preostanek izvršitve kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011912
ZKP člen 129a, 129a/3.
zapor ob koncu tedna - zavrženje predloga
Ker so razlogi, ki jih navaja zagovornik, torej že bili predmet presoje tako prvostopnega kot drugostopnega sodišča, ko je to obravnavalo prvi predlog zagovornika za prestajanje kazni zapora obsojenca z zaporom ob koncu tedna, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ponovno navajanje istih razlogov kaže, da so ti razlogi očitno neutemeljeni, glede na to, da zagovornik s prvim predlogom ni uspel.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00016500
KZ-1 člen 15. ZIKS-1 člen 20, 20/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - vštevanje odvzema prostosti v kazen - vštevanje odvzete prostosti v tujini v kazen - emigracijski pripor - nastop kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - privedba na prestajanje kazni
Izvršilno sodišče lahko namesto poziva za nastop kazni odredi privedbo obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na posameznih procesnih dejanjih ali na podlagi drugih posebnih okoliščin kaže na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil (tretji odstavek 20. člena ZIKS-1).
V sodni praksi so zastopani strogi pogoji za vštevanje odvzema prostosti v zaporno kazen, in sicer v smislu, da se lahko všteva le odvzem prostosti, med izvršitvenim postopkom ali pripor ki je v zvezi z izvršenim kaznivim dejanjem, pri čemer mora odvzem prostosti ustrezati institutom odvzema prostosti v Republiki Sloveniji (npr. priporu, hišnemu priporu).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00011189
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00008750
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZIKS-1 člen 13, 13/3, 13/5.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Obsojencu izrečena kazen zapora se je izvrševala z delom v splošno korist, vendar je opravljanje obveznosti samovoljno opustil. Ni izkazal, da bi bil izostanek z dela povezan z njegovimi zdravstvenimi težavami in nezmožnostjo za delo.
S pravnomočno sodbo je bilo določeno, da je dolžan obsojenec delo v splošno korist opraviti v obdobju največ dveh let od njene izvršljivosti. To pa ne pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče čakati na iztek omenjenega roka, če že pred tem ugotovi, da obsojenec dela ne opravlja iz neopravičenih razlogov.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus
Cenzus 300,00 EUR za nadomestitev plačila mora biti dosežen z globo in stroški postopka izrečenimi z eno odločbo o prekršku (z odločbo oziroma s plačilnim nalogom ali sodbo), v ta cenzus ni mogoče všteti glob in stroškov postopka izrečenih z več odločbami.
Obsojenec predlaga nadomestitev kazni zapora tudi s hišnim zaporom in ne s prestajanjem zaporne kazni ob koncu tedna, kot to izhaja iz napadenega sklepa, ko sodišče prve stopnje zaključi, da tudi za to ni pogojev, saj je obsojenec brez zaposlitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00005775
ZDen člen 18, 19, 20, 25, 26, 27, 42, 42/2, 44, 50, 72, 72/2. ZIKS člen 145, 145/2, 145/3, 145a, 145b, 145b/1, 145b/4, 145c. SZ člen 8. ZPP člen 359.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - bistveno zmanjšana vrednost podržavljene nepremičnine - doplačilo - pasivna legitimacija - zavezanec za vračilo v naravi
Plačilo na podlagi 26. člena ZDen je po svoji naravi zgolj doplačilo in tedaj akcesorna obveznost vračilu v naravi; po naravi gre v celoti gledano za naturalni vrnitveni zahtevek. Za plačilo zaradi bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnine je zavezan tisti, ki je zavezan za vračilo v naravi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007327
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1, 87/2, 93, 93/1, 94, 94/2. ZKP člen 129, 129/2. ZIKS-1 člen 2, 2/1. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 19.
stranska denarna kazen - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - tek in prekinitev zastaranja - obročno plačilo denarne kazni - izvršitev odločb - način izvršitve denarne kazni - izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Izdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila stranske denarne kazni predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu kazen ne sme izvršiti, in ki po določbi drugega odstavka 92. člena KZ-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja stranske denarne kazni.
Pritožbeno sodišče pritrjuje izhodišču sodišča prve stopnje, po katerem mora biti predlagatelj za izvršitev kazni zapora ob koncu tedna, zaposlen skladno s predpisi o delovnih razmerjih in da torej dejanska zaposlenost, kot jo navaja pritožnica, ne zadostuje. Že zato, ker jo je posredno težko verodostojno preizkusiti in posledično zanesljivo ugotoviti, koliko je bila pritožnica dejansko tako vpeta v socialni sistem, da bi to vez z nadomestnim načinom izvršitve kazni zapora veljalo ohraniti.
način izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - kaznivo dejanje goljufije - velika premoženjska korist
Družinske razmere obsojenca niso odločilne za presojo o načinu izvrševanja zaporne kazni, temveč mora sodišče upoštevati predvsem namen izvršitve kazni, ki je v tem, da obsojenca in druge odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj, koristna pa mora biti tudi tako za kaznovano osebo, kot za družbo. Predlagani način izvršitve kazni zapora v odprtem oddelku, ob izpostavljeni teži in načinu storjenega kaznivega dejanja, pri obsojencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, to je zagotovitev spoštovanja prava in preprečitev grobih kršitev ter ogrožanja pravnih vrednot, varovanih s kazensko zakonodajo, upoštevajoč ob vsem že navedenem, kar zadeva težo in način storitve kaznivega dejanja, tudi njegovo predkaznovanost.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004162
KZ-1 člen 7, 87, 87/1, 92, 92-5, 93, 93/1, 94.
denarna kazen - stranska denarna kazen - pretrganje teka zastaralnega roka - uporaba milejšega zakona
Obsojenec v pritožbi pod "prvič" napačno ugotavlja, da mu je bila s sodbo I K 2093/2015 z dne 3. 3. 2015, ko je postala pravnomočna, izrečena razen kazni zapora še stranska denarna kazen. Obsojenec je namreč s citirano sodbo bil obsojen razen na kazen zapora še na denarno kazen in ne stransko denarno kazen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, zaradi česar glede zastaranja velja določba 92. člena KZ-1 in ne prvega odstavka 93. člena KZ-1, na katerega se sklicuje pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe KZ-1, saj so za obsojenca milejše kot pa določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Tako je 5. točka 92. člena KZ-1 določala, da se izrečena kazen zapora do enega leta ali na denarno kazen ne sme več izvršiti, ko so potekla tri leta od pravnomočnosti sodbe. Obsojencu izrečena denarna kazen (in ne stranska) v višini 1.925,00 EUR, ki je postala pravnomočna s sodbo I K 2093/2015 dne 3. 3. 2015, se ne bi smela več izvršiti po 3. 3. 2018. Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo z dne 14. 7. 2017 pravilno odločilo, da se izrečena in neplačana denarna kazen v celoti izvrši tako, da se obsojencu po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 določi 82 dni zapora.