Odrejenega pripora ni mogoče šteti kot objektivni razlog za neudeležbo v rehabilitacijskem programu, saj se je v situacijo, ko mu je bil odrejen pripor, storilec spravil sam tj. po lastni krivdi.
zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist - alternativni način izvršitve kazni zapora - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kaznivo dejanje prisiljenja
Tako je sodišče prve stopnje poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin upoštevalo tudi težo kaznivega dejanja, okoliščine storitve kaznivega dejanja, obsojenčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju in v tej zvezi tudi njegovo nekritičnost do storjenega kaznivega dejanja (4. točka izpodbijanega sklepa). Prav te pa so tiste okoliščine, ki ne dopuščajo načina izvršitve kazni zapora le ob vikendih oziroma z delom v splošno korist.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00025382
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 6. URS člen 18, 21, 22. OZ člen 179. ZIKS-1 člen 54, 73.
nepremoženjska škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - bivalne razmere v zaporu - prestajanje zaporne kazni - pravica do poštenega sojenja - delo obsojenca na prestajanju kazni - prisilno delo - plačilo za delo obsojencev - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja
Pritožnikovo osebno dojemanje stanja v zaporu nima podlage v objektivnih okoliščinah, ki so bile takšne, da so pritožniku omogočale dostojno prestajanje zaporne kazni. Vsak odvzem svobode pa neizogibno spremljajo tudi neugodni občutki.
Delo v času prestajanja kazni je pravica, ne pa obveznost obsojenega. Podaljšani in nenadzorovani obiski, niso vezani zgolj na opravljanje dela, ampak na celotno obnašanje obsojenca v času prestajanja kazni. Pritožnik nekritično prezre, da je delo izgubil po lastni krivdi, kar pomeni, da si ni prizadeval v procesu tretmajev oziroma prevzgoje in da so mu zato dodatne ugodnosti ukinili.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00024143
KZ-1 člen 87, 87/1.
stranska denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - izterjava denarne kazni
Kot je sicer pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijane sodbe, se v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), denarna kazen izvrši na zaporni način šele, ko se je ne da prisilno izterjati. Doslej pa je sodišče denarno kazen zoper obsojenega B. Š. poskusilo izterjati le z izvršbo na njegove premičnine, a neuspešno.
Odločitev o utemeljenosti predloga za nadomestni način izvršitve kazni zapora je v pristojnosti sodišča prve stopnje, ki o predlogu najprej odloči in šele nato pritožbeno sodišče po eventualnem novem pravnem sredstvu takšno odločitev posebej preizkusi.
nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - povratništvo - teža kaznivega dejanja - predkaznovanost - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Dejstvo, da je bil nekdo že obsojen za kaznivo dejanje ali kazniva dejanja, ne preprečuje, da bi bila takšnemu obsojencu kazen zapora lahko nadomeščena z delom v splošno korist, vendar je pri tem potrebno upoštevati obseg njegove predkaznovanosti ter ostale subjektivne in objektivne okoliščine, na podlagi katerih je potrebno presoditi, ali je alternativni način izvršitve kazni zapora obsojencu smiselno in utemeljeno izreči in ali bo tudi takšen način izvršitve zaporne kazni pri njemu dosegel isti namen kot zapor.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022810
KZ-1 člen 86, 86/12. ZKP člen 402, 402/3.
alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - vikend zapor
Obsojena, mati mladoletnega otroka je protipravno pridobljeno korist vrnila ter se zaposlila, kar pomeni, da so sedaj njene razmere pomembno drugačne oziroma že toliko urejene, da jim je treba dati prednost pred preteklimi, ki v takšnem primeru in izhajajoč iz splošnih namenov nadomestitve kazni zapora z alternativnimi načini izvršitve, na katere se pritožniki utemeljeno sklicujejo, za obsojeno ne morejo vedno znova negativno učinkovati.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00021996
ZKP člen 129a, 129a/2, 129a/3, 129a/6. KZ-1 člen 47, 87, 87/1, 87/4.
denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - izterjava izrečene denarne kazni - neizterljivost - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - zavrženje predloga
Ker izrečena stranska denarna kazen ni bila plačana v roku, niti je ni bilo mogoče prisilno izterjati, je sodišče skladno z določbo 87. člena KZ-1 določilo kot način izvršitve denarne kazni zapor v trajanju 90 dni, katerega pa ni mogoče nadomestiti z delom v splošno korist. V tem primeru ne gre za izrek kazni, temveč zgolj za določitev načina izvršitve že izrečene kazni. Ker se rok za vložitev predloga za alternativno izvršitev kazni zapora ali denarne kazni iz drugega odstavka 129.a člena ZKP nanaša na pravnomočnost sodbe, s katero je bila kazen izrečena, je predlog, četudi je vložen v 15-dnevnem roku od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena denarna kazen zaradi neizterljivost spremenjena v kazen zapora, prepozen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021035
ZKP-UPB4 člen 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo. Razlog za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe je namreč lahko tudi okoliščina, da obsojenec posebni pogoj izpolni še pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila pogojna obsodba preklicana in kazen zapora izrečena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021314
KZ-1 člen 86.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - opravljanje dela v splošno korist - razlogi za neizpolnitev obveznosti - selitev v tujino - pravilnost vročitve
Pritožba nima prav tudi, ko zatrjuje, da obsojeni dela v splošno korist ni opravil iz objektivnih razlogov. Pri tem neupravičeno šteje obsojenčevo preselitev v Nemčijo, kjer je našel zaposlitev, za tak razlog. Sodišče prve stopnje je navedeno okoliščino pravilno ocenilo kot subjektivno in kot posledico obsojenčevega družbeno nesprejemljivega in predvsem nekritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Gre torej za zavestno in s strani obsojenca hoteno odločitev, s katero se je izognil izvršitvi kazni, izrečene s pravnomočno sodbo, v preostalem obsegu neopravljenega dela v splošno korist
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - prestajanje kazni v odprtem zavodu - specialni povratnik
Okoliščine na katere se je v predlogu skliceval obsojeni in sicer, da psihično trpi ter da je spremenil slog življenja, saj obiskuje metadonsko terapijo, ni mogoče dati relevantne teže v korist nobenemu od predlaganih predlogov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020608
Pravilnik o izvrševanju pripora člen 3, 3/2, 4, 5, 55, 69. ZIKS-1 člen 80. ZKP člen 209, 210, 211, 212, 213, 213a, 213b, 213c, 213č, 213d. ZKP-A člen 84, 85.
pripor - izvrševanje pripora - premestitev pripornika - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni zapora - pritožba zoper odredbo - pravica do pritožbe - smiselna uporaba določb ZKP - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni
Pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe 80. člena ZIKS-1, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda, niso utemeljene. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če z ZKP in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravilnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. V obravnavani zadevi je drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na izvrševanje pripora. Poleg tega Pravilnik o izvrševanju pripora v več določbah napotuje le na uporabo določb ZKP (med drugim v drugem odstavku 3. člena, 4. členu in 5. členu Pravilnika o izvrševanju pripora). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da ZKP pritožbe zoper odredbo ne dovoljuje (enako Pravilnik o izvrševanju pripora), kar ni v nasprotju s 25. členom Ustave RS.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00021135
KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Pritožba z navedbo, da razlogi za neizvršitev dela v splošno korist niso v sferi obsojenega, po vsebini uveljavlja kršitev določb 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
Nezmožnost "oddelati" 360 ur v splošno korist po sodbi, izdani v predmetni zadevi (in preostalih 490 ur po prejšnji sodbi)1, je posledica obsojenčeve lastne odločitve, da zapusti Republiko Slovenijo (deložacija kaže na prezadolženost obsojenega) in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog in navodil.
ZIKS člen 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 56, 56/1, 147, 150. ZPP člen 154.
poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izgubljena korist - profitna in neprofitna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - stroški upravljanja nepremičnine - neizterljivost - imetnik stanovanjske pravice - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - stroški rezervnega sklada - požarni zid - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davčna obveznost - zakonske zamudne obresti - odmera pravdnih stroškov - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni sosporniki
Stališče sodne prakse, da gre pri plačilu dohodnine od nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen (ki se uporabi v tu obravnavanem primeru tudi za pravno podlago 145.c člena ZIKS) za razmerje med denacionalizacijskim upravičencem in državo, ni povsem pravilno. Davek je dolžan denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijskega upravičenca izračunati, odtegniti in plačati. Gre za samostojno obveznost plačnika davka do države, ki je bila nanj prenesena s kogentnimi zakonskimi določbami. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tožnikom priznalo neto nadomestilo vključno z obračunanim davkom, tožena stranka kot zavezanka bi ta davek morala plačati državi, neto znesek pa nakazati tožnikom.
Ker tudi prisilna izterjava dolgovanega zneska, ki se je vodila pri Okrajnem sodišču v Celju (opr. št. I 142/2015) ni bila uspešna in ker je sodišče prve stopnje glede na podatke ZZZS ugotovilo, da obsojenec ni zaposlen, da ni lastnik nobenega premoženja in tudi nima odprtega nobenega transakcijskega računa, zaradi česar je bila ustavljena tudi prisilna izterjava te stranske denarne kazni, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom člena 87 KZ-1 stransko denarno kazen odločilo izvršiti na način, ki izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
V tej zvezi je pritrditi prvemu sodišču tudi v smeri, da je končni rok za obročno plačilo denarne kazni, kar je bilo odobreno že s sodbo z dne 29. 5. 2014, potekel 11. 2. 2016, pri čemer pa je bil sklep o takojšnjem plačilu denarne kazni izdan 24. 1. 2014, zato je trimesečni rok za plačilo celotnega zneska potekel šele 10. 6. 2018. Prvo sodišče je tudi pravilno obrazložilo, da zastaralni rok za izvršitev stranske denarne kazni do 10. 6. 2018 še ni tekel in da v nobenem primeru izvršitev stranske denarne kazni ni zastarala, kar pritožbeno prav tako ni problematizirano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00020002
KZ-1 člen 75. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek - pasivna legitimacija - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - eventualna kumulacija
Odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem je kazensko pravni ukrep posebne vrste, subsidiarni ukrep, ki ga sodišče izreče le v primeru, če s kaznivim dejanjem oškodovana oseba v kazenskem postopku ni uveljavljala premoženjsko pravnega zahtevka. Tožnica, ki v obravnavanem primeru v kazenskem postopku ni prijavila premoženjsko pravnega zahtevka, mora zato začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka, da lahko po njegovi ugotovitvi zahteva plačilo iz odvzete vrednosti. Ukrep odvzema premoženjske koristi se izvrši v korist proračuna, pasivno legitimirana pa ni država, saj z oškodovancem ni v materialno pravnem razmerju. Pasivno legitimirana je oseba, ki je protipravno pridobila premoženjsko korist. To je v obravnavanem primeru toženec. Država je subjekt, ki upravlja z odvzeto premoženjsko koristjo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020024
ZIKS-1 člen 236, 236/1. ZPacP člen 2, 2-12, 2-19, 28. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 24, 24/5.
odškodninska odgovornost države - prisilna sredstva - uporaba prisilnih sredstev policistov - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje - namestitev v poseben prostor - nujna medicinska pomoč - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg
Na podlagi vseh izvedenih dokazov je sodišče pravilno zaključilo, da je obstajala realna nevarnost, da bi tožnik fizično napadel pravosodne policiste, če bi v posebni sobi pristopili do njega in mu odstranili lisice. Zaradi odvrnitve nevarnosti takega napada je bila uporaba lisic tudi v posebnem prostoru zakonita.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo tožniku potrebno nuditi nujno medicinsko pomoč, saj je bilo tožnikovo psihično zdravstveno stanje takšno, da bi lahko resno ogrozilo njegovo zdravje. Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja (12. točka 2. člena ZPacP).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00019966
KZ-1 člen 86, 86/9.
ponovitvena nevarnost - izvrševanje kazenskih dejanj - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni - poslovna goljufija
Drži sicer, da so bila kazniva dejanja, zaradi katerih je bila obsojenka že predkaznovana, storjena v letih 2011 do 2013, kot tudi, da inkriminirani čas kaznivega dejanja v postopku IV K 17543/2016, glede katerega je obtožnica še v fazi vročanja, prav tako datira v obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 3. 2013 in da iz poročila PP izhaja, da obsojenka po letu 2015 ni bila več obravnavana pri organih odkrivanja za storitev morebitnega kaznivega dejanja. Vendar pa prvostopno sodišče slednjih okoliščin nikakor ni spregledalo, kot to neutemeljeno trdi pritožba. Nasprotno, v izpodbijanem sklepu (točka 17) je kronološko povzelo čas izvršitve kaznivih dejanj, ki nedvomno izkazuje, da je obsojenka v navedenem obdobju permanentno izvrševala istovrstna kazniva dejanja in da tudi dve predhodno izrečeni pogojni obsodbi z daljšo preizkusno dobo nista dosegli svojega namena, kar nedvomno dokazuje specifičen način obsojenkinega delovanja v preteklosti in brez dvoma ponuja zanesljiv zaključek o obstoju nevarnosti, da bi obsojenka tovrstna kazniva dejanja lahko ponovila tudi v bodoče.
Prvo sodišče je obsojenkine premoženjske in socialne razmere temeljito proučilo in ob upoštevanju dopisa oškodovanca z dne 4. 11. 2018 tudi prepričanju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da s tem, ko se obsojenka ne odziva na dopise oškodovanca, s katerim je bila pozvana k vračilu denarja, kaže na njen izrazito nekritičen odnos do svojega ravnanja, saj ni uresničila niti svojih zatrjevanj o delnem mesečnem odplačilu v višini 50,00 EUR, kar je najmanj, kar bi od pravnomočnosti sodbe dalje lahko samoiniciativno storila in pri tem pravilno izpostavilo, da je obsojenka oškodovanca oškodovala za najmanj 24.199,16 EUR, zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbeni očitek, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do uradno izkazanih obsojenkinih premoženjskih razmer v času odločanja, ki jih je bilo dolžno tako, kot narekuje tudi ustaljena sodna praksa, presojati konsistentno, torej tudi v odnosu do vseh ostalih okoliščin, navedenih v devetem odstavku člena 86 KZ-1.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018804
KZ-1 člen 86, 86/8. ZKP člen 402, 402/3.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - podaljšanje roka za izvršitev obveznosti - nepodaljšljivost roka
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je dvoletni rok iz osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v katerem lahko obsojenec izvrši delo v splošno korist, nepodaljšljiv.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018672
ZSKZDČEU-1 člen 132, 132/1, 132/1-8. ZKP člen 402, 402/3.
predmet pritožbenega preizkusa - pravnomočna sodba v kazenskem postopku - priznanje tuje sodne odločbe - odklonitveni razlog - pravica do uporabe jezika v postopku - izvršitev kazni zapora
Pritožbi ni mogoče pritrditi, v kolikor pritožnik z navedbami o nepoštenem sojenju ter nerazumevanju jezika in obtožbe smiselno uveljavlja obligatorni odklonitveni razlog za priznanje in izvršitev sodne odločbe iz 8. točke prvega odstavka 132. člena ZSKZDČEU-1. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je Okrožno sodišče za kazenske zadeve v Gradcu po izvedeni javni in ustni glavni obravnavi s sodbo opr. št. 11 Hv 113/17m z dne 6. 12. 2017, v izreku katere je med drugim naveden jasen in natančen opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj, obsojenca spoznalo za krivega v njegovi navzočnosti, kot tudi navzočnosti njegove zagovornice in tolmačke za slovenski jezik. Po izvedeni javni obravnavi pa je v navzočnosti obsojenca, njegove zagovornice in tolmačke, odločilo tudi Višje sodišče v Gradcu s sodbo opr. št. 8 Bs 107/18a z dne 25. 4. 2018.