odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - nova škoda in dodatna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Drži očitek, da je bila tožnica zaradi nove škode znova in za dalj časa praktično iztrgana iz svojega socialnega okolja in to v času, ko bi se morala spet (začeti) pobirati po predhodnem zdravljenju. To je dodatno oteževalno in očitno kvarno vplivalo na njeno psihično stanje, ustvarjanje poklicne kariere, postavljanje temeljev za družinsko življenje in to prav v času, ko je bila tožnica v svojih zgodnjih tridesetih letih, ko je za tovrstno rast (najbolj) plodno obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019648
ZPP člen 3, 3/3, 214, 318, 318/1, 318/1-4, 319, 319/2. ZFPPIPP člen 299a.
zamudna sodba - izločitvena pravica v stečajnem postopku - priposestvovanje - prijava izločitvene pravice - ugovor res iudicata - splošno znana dejstva - splošno znana in sodno znana dejstva - podatki AJPES
Potek stečajnega postopka v nasprotju s pritožbenim naziranjem ni splošno znano dejstvo v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP v zvezi z 214. členom istega zakona. Za splošno znana dejstva velja standard širše notornosti. Dejstvo mora biti znano širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Sodno znana dejstva, za katera sodišče izve v drugem postopku, niso splošno znana. Ker bi jih moralo sodišče preverjati v drugem sodnem postopku, bi na ta način zunaj procesno ugotavljalo dejansko stanje. S tako ugotovljeno zunajprocesno stvarnostjo sodbe ni mogoče utemeljevati. Zato tudi podatkom iz AJPES-a ni mogoče pripisati pomena splošno znanega dejstva. Ker v obravnavanem primeru torej tudi zatrjevanje kolizije v tožbi zatrjevanih in splošno znanih dejstev ni bilo, je pravilna presoja, da so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019374
ZPP člen 236. ZZK-1 člen 243, 243/3. OZ člen 105, 111.
razveza kupoprodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki razvezane pogodbe - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga
Ker toženca kupnine nista plačala niti v dodatnem roku, ki jima ga je dala tožnica, je prišlo do razveze pogodbe. To dejstvo pa je ob upoštevanju tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 povzročilo neveljavnost vknjižbe, ki je bila opravljena na podlagi kupne pogodbe in dalo tožnici pravico, da zahteva njen izbris in ponoven vpis lastninske pravice na svoje ime.
Ker vpis sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register predstavlja procesno predpostavko za odločanje o predlogu za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala, o slednjem ni mogoče odločiti, dokler v sodni register ni vpisan sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala, pri čemer se prijava in vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v danem primeru lahko združita s prijavo in vpisom sklepa o zmanjšanju.
ZFPPIPP člen 234, 234/3, 423, 423/2. ZPP člen 365, 365-1.
sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva tudi določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži le družbenik dolžnika.
ZSReg člen 41, 41/1, 41/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes za tožbo - odločba Ustavnega sodišča
Za izredni ukrep izbrisa ali konverzije kvalificiranih pravic je treba z razlago ugotoviti, da je bil "nepovraten" oziroma nnjegovih učinkov več ni mogoče izničiti. Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala ni mogoče izničitii, kot da jih ne bi bilo. Sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Tožena stranka v predlogu ne zatrjuje dejstev, da pri obstoju terjatev gre za terjatve, ki so težko izterljive ali neizterljive v roku enega leta, ter da opredmetena sredstva predstavljajo opremo, ki jo tožena stranka potrebuje za svoje poslovanje, hkrati pa ne gre za hitro unovčljiva sredstva, ter da zaloge na presečni dan 31. 12. 2017 ne predstavljajo trenutnega stanja zalog. Tovrstne trditve ponuja tožena stranka šele sedaj v pritožbi. Teh trditev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Ne more pa jih upoštevati niti pritožbeno sodišče - gre namreč za nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni izkazala, da v pritožbi zatrjevanih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
stečajni postopek - rubež premičnin - izvršba z rubežem premičnin - zastavna pravica - ločitvena pravica - prednostno poplačilo - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika - otvoritvena stečajna bilanca - javna listina
Bilanca stanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard.
Tožena stranka je tista, ki je morala trditi in dokazati, da sporne premičnine niso del premoženja stečajnega dolžnika.
Ker je torej tožena stranka v tem postopku dokazala, da spornih premičnin ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi tožene stranke, tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prednostno poplačati iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni utemeljen, kljub temu, da je na tem premoženju tožeča stranka z rubežem v izvršilnem postopku veljavno pridobila zastavno pravico, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati (smiselno 19. člen ZFPPIPP).
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Upravitelj je pojasnil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna in zanjo navedel tehtne razloge. Ker je bila nepremičnina (kot je to razvidno iz stečajnega spisa) že prodana, iz naslova najemnin v stečajno maso ne bodo več pritekala denarna sredstva. Zato so očitki pritožnika, da bi moral upravitelj skrbeti, da bo premoženje, ki se nahaja v stečajni masi, ustvarjalo prihodke, da se bo plemenitilo, da upravitelj grobo krši določila in temeljna načela ZFPPIPP, ker vlaga neupravičene in nezakonite tožbe ter s tem povzroča stečajnemu dolžniku nepotrebne stroške v breme stečajne mase, neutemeljeni.
ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274, 274/1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - nepovratna finančna sredstva - pogodba o sofinanciranju - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev
V predmetni pogodbi o sofinanciranju vprašanje izplačila nepovratnih sredstev ni opredeljeno na način, da bi bilo moč o obveznosti tožene stranke (oziroma o tožbenem zahtevku) odločiti neposredno na njeni podlagi v pravdnem postopku. Zato pride v poštev zakonsko predvidena pot, to pa je upravni postopek. V njem upravni organ odloči z upravno odločbo, sodno varstvo pa je tožnici zagotovljeno v upravnem sporu.
delo v splošno korist - izvršitev kazni - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - zavrnitev predloga - odvzem prostosti - nadomestna izvršitev kazni zapora - novo kaznivo dejanje
Obsojeni je s storitvijo novega (hujšega) kaznivega dejanja izneveril zaupanje sodišča prve stopnje, ki mu je z odločitvijo o izvršitvi zaporne kazni z delom v splošno korist dalo še eno priložnost, da izkaže pozitivno spremembo svojega predhodnega ravnanja in kaznivih dejanj ne ponavlja.
S tem, ko je bila zaradi ropa, izvršenega dne 8. 12. 2017, obsojenemu dne 9. 12. 2017 odvzeta prostost, mu je bilo sicer res onemogočeno izvrševanje dela v splošno korist, vendar ker gre za oviro, ki je posledica izključno obsojenčevega krivdnega ravnanja, to ne more biti opravičljiva okoliščina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020445
OZ člen 6, 6/2. ZNPosr člen 14, 14/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 360, 360/1.
odškodnina - povrnitev škode - prodajna pogodba za nepremičnino - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - krivdna odškodninska odgovornost - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - pogodba o nepremičninskem posredovanju - poklicna dejavnost - dejavnost nepremičninskega posrednika - plaz za hišo - plazenje tal - verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžne skrbnosti - napake na nepremičnini - stvarne napake nepremičnine - očitne stvarne napake - ogled nepremičnine - skrbnost preverjanja - dejansko stanje nepremičnin - malomarno ravnanje - vmesna sodba - pravni temelj zahtevka
Nepremičninska družba ni odškodninsko odgovorna za škodo zaradi (stvarnih) napak nepremičnine, ki jih ob ustrezni skrbnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Od nepremičninske družbe je tudi pretirano pričakovati, da razpolaga z ustreznim znanjem geološke stroke, da bi lahko sama sklepala na vzrok nastanka razpok nepremičnine, vendar pa bi morala v okviru svoje profesionalne skrbnosti tovrstne napake hiše zaznati in na ustrezen način preveriti njihov vzrok oziroma jih (vsaj) ne spregledati in tožnici brez kakršnegakoli preverjanja stanja dajati zagotovil o brezhibnosti nepremičnine. Okoliščina, da je tožnica vedela za razpoke, pri čemer je prvo toženo stranko nanje večkrat opozorila in od nje dobila izrecno zagotovilo, da ne gre za nikakršne posebnosti, odškodninske odgovornosti nepremičninske posrednice ne izključuje (ali zmanjšuje). Ker tožena stranka kot nepremičninska družba s svojim ravnanjem ni zadostila standardu dobrega strokovnjaka, odgovarja za škodo, nastalo tožnici.
materialna škoda na vozilu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - odmera odškodnine
Ni moč slediti pritožbenim trditvam, da je materialna škoda po pogojih AO-PLUS izključena oziroma ni krita. Takšno stališče pritožbe je zmotno in v nasprotju s pogoji AO-PLUS.
Stvarna služnost je nastala zaradi potreb gospodujoče nepremičnine (t.i. stare hiše) in pripada vsakokratnemu zemljiškoknjižnemu lastniku gospodujoče nepremičnine, zato ni pomembno, če ima trenutni zemljiškoknjižni (sol)lastnik gospodujoče nepremičnine tudi drugo (novo) hišo, ki jo uporablja za bivanje in kamor lahko dostopa z avtomobilom.
zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - celovita dokazna ocena - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženk (nevarne stvari pri objektivni odgovornosti) ter škodnega dogodka v obliki protipravne opustitve niti vzročne zveze iz razloga, ker v ravnanju prve in druge tožene stranke ni našlo ničesar nedopustnega oziroma ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o njunem protipravnem ravnanju. Ker je to ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, njena odsotnost logično vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za pregled listin
Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da je nagrada za pregled odgovora na pritožbo že vključena v nagradi za pritožbo. Takšna je tudi utrjena sodna praksa, pritožbeno izpostavljanje njene protiustavnosti, brez ustreznega agrumentiranja, pa ne more imeti želene teže. Pregleda odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za samostojno odvetniško storitev, saj je pregled že zajet v nagradi za pritožbo. Poleg tega procesna pravila niti ne predvidevajo t. i. odgovora na odgovor na pritožbo.
zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - domneva nedolžnosti - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Zaradi domneve nedolžnosti (člen 27 Ustave RS) in zakonskega teksta v tretjem odstavku 82. člena KZ-1 ("stori" novo kaznivo dejanje) mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris poprejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
Tožeča stranka je s podpisom Aneksa št. 1 pristala na predčasno odpoved najemnega razmerja z dnem 31. 7. 2015, zaradi česar prenehanje najemnega razmerja že iz tega razloga ni moglo biti protipravno.
pravni interes za pritožbo - nesporna dejstva - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - takojšnje grajanje procesne kršitve
Če neko dejstvo med strankama ni sporno, potem zadostuje, da ga sodišče kot takega ugotovi, ne da bi v zvezi s tem še izvajalo dokazni postopek in nesporna dejstva posebej obrazložilo.
V skladu s sedmim odstavkom 364. člena ZKP sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem še zlasti navede, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov.
Kot pravilno opozarjajo pritožniki, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni postopalo po zgoraj nakazanih procesnih pravilih ugotavljanja dejanskega stanja, saj še zlasti glede na to, da je obsodilno sodbo oprlo predvsem na izpovedbah S. U., dokazno sploh ni ocenilo oziroma je površno ocenilo ključne personalne in materialne dokaze.