sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - ogrožanje življenja s samomorom - prepovedane droge - izvedensko mnenje
Pritožnik za samostojno življenje izven varovanega oddelka institucije ni sposoben, ker potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga na odprtem oddelku ni mogoče zagotoviti in še manj v domačem okolju, za kar si prizadeva pritožnik.
sprememba višine preživnine - spremenjene okoliščine - stečaj pravne osebe - davčni dolg - porazdelitev preživninskega bremena
Določitev višine preživnine in razporeditev preživninskega bremena med starša ne temelji na matematični operaciji, ampak je rezultat ovrednotenja vseh okoliščin, pomembnih za ugotovitev otrokovih potreb na eni strani in na drugi strani zmožnosti vsakega od preživninskih zavezancev. Med temi dejavniki je podana soodvisnost. Večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg (tudi nenujnih) otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Prav tako tudi v nasprotni smeri velja, da morajo starši v primeru, ko so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).
spor o pristojnosti - gospodarski spor - fizična oseba - avtorska pogodba - zahtevek za plačilo
Tožeča stranka je fizična oseba, ki uveljavlja zahtevek za plačilo na podlagi pogodbe o igranju vloge, ki po vsebini predstavlja avtorsko pogodbo. Zato v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor niti po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niti po določbah 482. oziroma 483. člena ZPP.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
posestno varstvo - soposest - motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Obrazložitev sodišča glede pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je presplošna in ne omogoča potrebnega preizkusa. Sodišče je zaključilo, da naj bi okoliščina, ker bi morali tožniki (v primeru, da njihovemu predlogu ne bi bilo ugodeno) za dostop do V. uporabiti dostop z druge strani, ki naj bi bil manj udoben, saj vodi preko devetih stopnic, predstavljala silo, ne da bi to konkretneje obrazložilo (kar še toliko bolj velja za zaključek, da naj bi uporaba drugega dostopa predstavljala težko nadomestljivo škodo). Ni ustrezno pojasnjeno, zakaj naj bi uporaba sicer manj udobnega dostopa v stavbo sama za sebe predstavljala silo v smislu določb ZIZ. V zvezi s pogojem iz 2. alineje so tožniki v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi sicer podali trditve, ki se nanašajo na nastanek težko nadomestljive škode, do katerih pa se sodišče prve stopnje niti ni opredelilo.
ZRPPN člen 26, 26/2, 59, 59/1. ZOR člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10. SZ člen 117.
pogodba namesto razlastitve - javni interes za razlastitev - namen razlastitve - izpodbojnost pravnega posla - tožba na razveljavitev pogodbe - ničnost pravnega posla - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - prenos lastninske pravice
Pri pogodbi namesto razlastitve je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, ki bi bilo sicer zaradi ugotovljenega splošnega interesa urejeno z razlastitvijo. Zaradi prisilne narave tovrstne pogodbe slednja nima značaja in pomena prometa z nepremičninami, zato je treba pri pravni presoji njenih učinkov primarno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa v razmerju do splošnih obligacijskopravnih pravil.
Neuresničitev namena razlastitve, ob izkazanem obstoju javnega interesa, zaradi katerega je razlastitvena upravičenka nameravala sprožiti razlastitveni postopek, ne vodi v ničnost, temveč (le) v izpodbojnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, ki bi jo razlaščenca lahko uveljavljala v maksimalnem (objektivnem) roku petih let od sklenitve pogodbe oziroma (subjektivnem) v roku treh let, če sta za razlog izpodbojnosti izvedela prej. Ker je javni interes v trenutku sklenitve sporne pogodbe namesto razlastitve obstajal, tožnika pa nista uspela izkazati, da bi bila pogodba sklenjena le navidezno in z namenom izigrati zakon, je pogodba ob sklenitvi imela dopustno podlago, zato ni nična.
Kasneje izjalovljen namen razlastitve oziroma izjalovljena podlaga pogodbe lahko pripelje le do razveze (če gre za pričakovanja, ki so se izjalovila po sklenitvi pogodbe) oziroma razveljavitve (odprave) tovrstne pogodbe, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od njene sklenitve ne stori ničesar, da bi se izpolnil namen razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo namen (v splošnem interesu) sploh izjalovil.
sklep o dedovanju - zapisnik o zapuščinski obravnavi - oporočno dedovanje - (ne)veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - razveljavitev sklepa o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Dediči imajo pravico izraziti pomisleke glede veljavnosti oporoke ter biti pri tem slišani s strani sodišča, kar mora biti razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi in iz razlogov sprejete odločitve. Če bi bili njihovi ugovori iz zapisnika jasno razvidni, sledil pa bi zapis sodišča, da tožbe ne bodo vlagali, ker so stroški preveliki, bi bila pritožba neutemeljena, a ob obstoječem zapisniku česa takega ni mogoče zaključiti. Morebitno omejevaje dediča pri uveljavljanju dedne pravice s strani sodišča pa ni dopustno.
solidarno poroštvo - porok in plačnik - leasing pogodba - odstop terjatve (cesija) - tržna vrednost predmeta leasinga
Toženec se je kot porok in plačnik zavezal, da bo odstopniku terjatve izpolnil vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če ta tega ne bi storil. Sodišče je pravilno navedlo, da če se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali od obeh hkrati.
Ugotovljene namreč niso bile okoliščine, ki bi kazale, da je bila obsojenka (ves čas) nezmožna za delo, temveč je vzrok neizpolnitve obveznosti v njenem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha strank - delni uspeh v pravdi - potrebni stroški - stroški odgovora na pritožbo
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ki je bil izdan po pravnomočni odločitvi o glavnem zahtevku, ne bi smelo odločati tudi o pritožbenih stroških. Ker višje sodišče o njih ni odločalo (kljub temu, da se je v razlogih do njih opredelilo), je pravilno to storilo sodišče prve stopnje, ki je prvič odločalo o stroških vsega postopka. V primeru spremembe odločbe po vložitvi pravnega sredstva sodišče odloči o stroških vsega postopka, iz razloga, ker je prišlo do spremembe uspeha strank v postopku.
ZSReg člen 41, 41/1, 41/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes za tožbo - odločba Ustavnega sodišča
Za izredni ukrep izbrisa ali konverzije kvalificiranih pravic je treba z razlago ugotoviti, da je bil "nepovraten" oziroma nnjegovih učinkov več ni mogoče izničiti. Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala ni mogoče izničitii, kot da jih ne bi bilo. Sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - stanje v naravi - skupni del stavbe v etažni lastnini
Določitev zemljišča kot javnega dobra v postopku, v katerem predlagatelji niso sodelovali, ni ovira za ugotovitev, da ta nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi.
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo (43. člen). Ta zakonodajalčeva odločitev je (tudi) rezultat spoznanja o še večji raznolikosti primerov, kot je bila zaznana ob uveljavitvi ZVEtL. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
Na podlagi ugotovitev o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe ter sosednje šole in o dejanski rabi nepremičnine, iz katere je nastala sporna parcela, v obdobju od izgradnje do zaključka zaokrožitve območja šole in površin, ki sodijo k stanovanjski stavbi, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost stanju v naravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00021825
ZASP člen 81. OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 214, 214/2.
avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - višina nadomestila - individualna pogodba - letna tarifa - neprerekana dejstva
Glede na to, da je tožena stranka višini ugovarjala, tožbeni zahtevek ob sklicevanju na 2. in 3. člen Skupnega sporazuma ni utemeljen. O višini nadomestila sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti po kriterijih drugega odstavka 214. člena ZPP, ampak bi morala tožeča stranka svoje (konkretizirane) trditve o višini zahtevka dokazati.
V skladu s sedmim odstavkom 364. člena ZKP sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem še zlasti navede, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov.
Kot pravilno opozarjajo pritožniki, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni postopalo po zgoraj nakazanih procesnih pravilih ugotavljanja dejanskega stanja, saj še zlasti glede na to, da je obsodilno sodbo oprlo predvsem na izpovedbah S. U., dokazno sploh ni ocenilo oziroma je površno ocenilo ključne personalne in materialne dokaze.
zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - domneva nedolžnosti - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Zaradi domneve nedolžnosti (člen 27 Ustave RS) in zakonskega teksta v tretjem odstavku 82. člena KZ-1 ("stori" novo kaznivo dejanje) mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris poprejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
pravni interes za pritožbo - nesporna dejstva - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - takojšnje grajanje procesne kršitve
Če neko dejstvo med strankama ni sporno, potem zadostuje, da ga sodišče kot takega ugotovi, ne da bi v zvezi s tem še izvajalo dokazni postopek in nesporna dejstva posebej obrazložilo.
ZPP člen 80, 82, 82/4. ZVOP-1 člen 13, 14. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 185, 211, 212, 216.
skrbnik za poseben primer - procesna sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - zastopanje procesno nesposobne stranke - izvedenec psihiater - zakoniti zastopnik - začasni zastopnik - kolizija interesov - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje se je s postavitvijo skrbnika za posebni primer izognilo zahtevam ZPP o postavitvi začasnega zastopnika. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, da bi centru za socialno delo predlagalo postavitev zakonitega zastopnika, skrbnika ali skrbnika za posebni primer (in bi tak postopek predlogo trajal); skrbnika za posebni primer pa je postavilo tudi ne da bi izvedlo postopek, kakršnega za postavitev pod skrbništvo predvideva ZZZDR.
Pritožbeno sodišče ne izključuje povsem možnosti, da bi sodišče postavilo skrbnika za posebni primer (če se bo v nadaljevanju postopka res pokazalo, da tožnica ne razume pomena svojih dejanj in ne zmore oblikovati ali izraziti prave volje, ter CSD ne bo postavil skrbnika), a opozarja, da bo morala biti v tem primeru raven vsebinske presoje pogojev za postavitev in primernosti osebe skrbnika takšna, kot je pred CSD. Stranki pa morajo biti ob tem tudi zagotovljene pravice, ki ji jih daje ZZZDR v postopku postavitve skrbnika.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in oblikovati prave volje ter ustrezno skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v pravdnem postopku. Takšna ugotovitev še ne pomeni nujno, da je bila njena pooblastitev odvetnika neveljavna. Kakšno je (bilo) tožničino razumevanje enostranskega pravnega posla pooblastitve oziroma njeno razumevanje mandatne pogodbe (v času, ko je podpisala pooblastilo), bi moralo sodišče prve stopnje tudi preveriti z izvedencem.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za pregled listin
Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da je nagrada za pregled odgovora na pritožbo že vključena v nagradi za pritožbo. Takšna je tudi utrjena sodna praksa, pritožbeno izpostavljanje njene protiustavnosti, brez ustreznega agrumentiranja, pa ne more imeti želene teže. Pregleda odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za samostojno odvetniško storitev, saj je pregled že zajet v nagradi za pritožbo. Poleg tega procesna pravila niti ne predvidevajo t. i. odgovora na odgovor na pritožbo.
zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - celovita dokazna ocena - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženk (nevarne stvari pri objektivni odgovornosti) ter škodnega dogodka v obliki protipravne opustitve niti vzročne zveze iz razloga, ker v ravnanju prve in druge tožene stranke ni našlo ničesar nedopustnega oziroma ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o njunem protipravnem ravnanju. Ker je to ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, njena odsotnost logično vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka.
OZ-UPB1 člen 179. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 10, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
prometna nesreča - nepremoženjska škoda - udarnina glave - poškodba komolca - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - valorizacija akontacije odškodnine - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kilometrina
Sodišče prve stopnje ni valoriziralo pred pravdo plačane akontacije odškodnine, zato je to storilo pritožbeno sodišče, saj valorizacija predstavlja le matematično metodo izračuna časovno - vrednostnega trenutka obračuna terjatve.
nastanitveni objekt - stanodajalec - pristojni organ
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo.
V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.