pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije
Iz pritožbe izhaja, da oseba ne vidi potrebe po jemanju zdravil, prav opustitev jemanja predpisanih zdravil pa je privedla do poslabšanja bolezenskega stanja. Na podlagi ugotovitev o ravnanjih osebe v obdobjih, ko se ji zdravstveno stanje poslabša, je sodišče tudi utemeljeno sklepalo o obstoju realne nevarnosti za njeno življenje.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - lažji zvin vratne hrbtenice - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Neme predhodne degenerativne spremembe ne predstavljajo podlage za znižanje odškodnine.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 228, 228/1.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77.. KZ-1 člen 228, 228/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje poslovne goljufije - videonadzor - varstvo osebnih podatkov
Iz zdravniškega potrdila ne izhaja določno stanje tožnice, zaradi katerega ne bi mogla podati zagovora. Tudi sicer niz opravičil ne vzpostavlja obveznost tožene stranke, da vsakič prestavi zagovor, saj je s tem nenazadnje ogrožen tudi rok za podajo odpovedi. Gre za primer, ko je od delodajalca v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019374
ZPP člen 236. ZZK-1 člen 243, 243/3. OZ člen 105, 111.
razveza kupoprodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki razvezane pogodbe - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga
Ker toženca kupnine nista plačala niti v dodatnem roku, ki jima ga je dala tožnica, je prišlo do razveze pogodbe. To dejstvo pa je ob upoštevanju tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 povzročilo neveljavnost vknjižbe, ki je bila opravljena na podlagi kupne pogodbe in dalo tožnici pravico, da zahteva njen izbris in ponoven vpis lastninske pravice na svoje ime.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - denarna sredstva - sredstva na bančnem računu - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - razpolaganje dediča z zapuščino - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig denarnih sredstev - darilo dediču - darilo, dano zakoncu - prihodki
Denarna sredstva na dan zapustnikove smrti zapustniku niso več pripadala. Volja zapustnika ni bilo le prenakazilo denarnih sredstev, ampak darilo ženi. Zahtevek za ugotovitev, da sodi polovica zatrjevanih denarnih zneskov (10.500 EUR, 710 EUR in 420 EUR) v zapuščino po pokojnem, ker gre za sredstva, ki predstavljajo skupno premoženje zapustnika in njegove žene, tako ni utemeljen.
začasni skrbnik zapuščine - stroški začasnega skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer
Ker dediči še niso podali dednih izjav, lahko do delitve dediščine nastopajo kot skupnost dedičev, torej lahko samo vsi skupaj od dolžnice zahtevajo prostovoljno ali prisilno izpolnitev obveznosti. Upoštevaje ostale okoliščine (sorodstveno razmerje, visok znesek terjatve) je sodišče prve stopnje pravilno sledilo predlogu in za skrbnika imenovalo enega od dedičev.
Začasni skrbnik zapuščine ima položaj skrbnika za poseben primer, ki ga nadzoruje CSD. Temu mora poročati, CSD lahko skrbnika tudi razreši. Prav tako se mora skrbnik posvetovati s sodediči in jim odgovarja za škodo. S tem so po mnenju sodišča druge stopnje zadosti varovani interesi vseh sodedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00019881
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 23, 24. OZ člen 112, 119. ZPP člen 8.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - gospodarska kriza - oderuška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - znatno spremenjene okoliščine - višina lastnega dohodka - indični dokaz - neposredni dokazi
Načeloma velja, da si je vsak dolžan sam zagotoviti informacije, ki jih potrebuje za oblikovanje poslovne volje. Od tega načela pa je treba odstopiti, kadar stranki nista v enakovrednem informacijskem položaju. Tako imenovana informacijska asimetrija je značilna zlasti za bančno področje, saj banka na tem področju nastopa kot strokovnjak, medtem ko potrošniki praviloma nimajo potrebnih znanj in izkušenj pri sklepanju bančnih poslov.
Pretirana skrb za potrošnika ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje. Kot lahko človekovo svobodo in dostojanstvo ogroža premajhna skrb zanj, ima lahko enak učinek tudi pretirana skrb. Ravnotežje med enim in drugim v konkretnem primeru izraža pojasnilna dolžnost, torej mehanizem, ki potrošniku omogoči seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo. Lahko se odloči za tveganje in večje pričakovane koristi ali pa za manjše koristi ob manjšem tveganju. Pravo posamezniku ne more ukazovati, kaj je zanj dobro in ga usmerjati k tistemu, kar samo ocenjuje kot koristno oziroma k manjšemu tveganju. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti tudi ne more biti odvisna od zainteresiranosti (sodelovanja) potrošnika. Banka je namreč dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika (torej celo, če bi kreditodajalec že sam imel višjo raven strokovnega znanja).
5. člen pogodbe v drugem odstavku določa, da kreditojemalec in porok s podpisom te pogodbe izrecno potrjujeta, da sta seznanjena s tveganjem, ki izhaja iz vsake morebitne spremembe tečaja švicarskega franka do evra in lahko vpliva na njuno zmožnost vračanja tega kredita in da to tveganje v celoti prevzemata. Vrhovno sodišče RS je že pojasnilo, da abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo ne zadošča, temveč je bistvena presoja, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti kreditojemalcem celovito pojasnjeno. Navedeno stališče gre sprejeti, a pritožbeno sodišče pritrjuje tudi sodišču prve stopnje, da klavzula, navedena v 5. členu, ni zgolj abstraktna in formalistična, saj iz besedila izhaja, da lahko zaradi spremembe tečaja valutnega para EUR/CHF pride do negativnega vpliva na zmožnost tožnikov za vračanja kredita. Da besedilo zajema negativni vpliv na zmožnost vračanja kredita, je razvidno iz nadaljnjega besedila, to je, da tožnika tveganje prevzemata.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo - sodba s polno obrazložitvijo - pravica do pritožbe - narok za glavno obravnavo - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva - pavšalno prerekanje - pravno pomembna dejstva - zatrjevanje dejstev
Sodišče prve stopnje v tej zadevi ni izdalo sodbe s skrajšano obrazložitvijo v smislu prvega odstavka 496. člena ZPP, veljavnega pred ZPP-E. Izdalo je le sodbo s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP, v kateri je pravdni stranki pravilno poučilo, da imata pravico v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe vložiti pritožbo. Zato nobeni od pravdnih strank ni odvzelo pravice do pritožbe. Zlasti pa ji ni odvzelo takšne postopkovne pravice, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati v okviru dopustnih pritožbenih razlogov v postopku v sporih majhne vrednosti.
Za uspešno obrambo proti sklepčnim trditvam tožeče stranke ne zadošča le njihovo pavšalno prerekanje.
Iz določila prvega odstavka 7. člena, prvega odstavka 180. člena in 212. člena ZPP jasno izhaja, da mora vsaka pravdna stranka najprej določno navesti pravno pomembna dejstva. Dokaze pa predlaga zato, da tako zatrjevana dejstva z njimi dokazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021506
ZVKSES člen 1, 21, 22, 24, 24/1, 24/2. OZ člen 465, 478, 480, 480/1. ZPP člen 212, 328.
prodajna pogodba - odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka - očitne stvarne napake - notifikacija napak - obvestilo o napakah - grajanje skritih napak - prekluzivni rok za grajanje napak - rok za uveljavljanje stvarnih napak - zahtevek za znižanje kupnine - dolžna skrbnost kupca - očitna pisna pomota - trditveno in dokazno breme - izvedensko mnenje
Prodajalec stanovanja odgovarja za skrite napake, ki se pokažejo v dveh letih od prevzema (daljši je rok za napake v solidnosti zgradbe). Kupec mora prodajalca pisno obvestiti o skritih napakah najkasneje v dveh mesecih, šteto od dneva, ko je napako ugotovil (pri napakah v solidnosti zgradbe velja daljši rok), sicer izgubi pravico sklicevati se na to napako.
Nevarnost v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti subjektivna in konkretna. Tako ne zadošča samo objektivna možnost, da bo dolžnik (tožena stranka) razpolagal s svojim premoženjem, ampak mora biti verjetno izkazano neko konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska. Takšnih trditev tožeča stranka ni podala, pač pa se sklicuje le na določena pretekla ravnanja tožencev v funkciji njenega direktorja oziroma prokurista v zvezi z njenim premoženjem. Razpolaganja, ki jih zatrjuje tožeča stranka, se torej nanašajo na premoženje drugega pravnega subjekta in izključno na preteklo obdobje.
Namen začasne odredbe ni v sankcioniranju morebitnih nepravilnosti pri ravnanju tožencev v zvezi z njunimi pogodbenimi oziroma zakonskimi obveznostmi. Začasna odredba ima nedvoumen namen, to je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred dolžnikovimi razpolaganji, ki bi otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve. Namen začasne odredbe je odraz načela ekonomičnosti in učinkovitosti ter pravice do učinkovitega sodnega varstva, s ciljem ohranitve potencialne substance (premoženja) za poplačilo vtoževane terjatve. Ker navedeno nujno pomeni, da se presoja (ne)učinkovitost upnikovega poplačila iz dolžnikovega premoženja, še preden je bilo v sporu odločeno, ni dvoma, da morajo biti pogoji za izdajo začasne odredbe izpolnjeni vsaj na ravni verjetnosti in restriktivno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00021425
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 165, 168, 168/2, 171, 179, 299, 299/1.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - krivdno ravnanje - vojak - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda
Tožnica je pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu vojak. Spornega dne je tožnici pri obhodu vojaškega objekta v nočni izmeni spodrsnilo na spolzki oziroma poledeneli betonski prani plošči. Pri padcu je utrpela poškodbo leve rame in roke. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožena stranka krivdno odgovorna za nastalo škodo, ker v skladu z določbami 5. člena ZVZD-1 ni poskrbela za varno delo, saj betonske prane plošče, ki so bile položene ob objektu tožene stranke in po katerih je bila tožnica dolžna hoditi, niso bile ustrezno protizdrsno zaščitene, bodisi s posipom ali pa drugo protizdrsno zaščito, in ni ustrezno osvetlila poti. Sodišče je ugotovilo, da pohodna površina, na kateri je tožnici spodrsnilo, kljub javni razsvetljavi v bližini ni bila ustrezno razsvetljena, ročna svetilka, ki jo je imela s seboj, pa ni v prvi vrsti namenjena razsvetljavi pohodne površine. Tožena stranka bi torej morala poskrbeti za varne delovne pogoje bodisi s posipanjem ali drugo protizdrsno zaščito, bodisi na kakšen drugačen način (npr. s čiščenjem). Tožena stranka ni ničesar ukrenila, zato opustitev takih varnostnih ukrepov predstavlja nedopustno ravnanje, za katerega odgovarja tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020182
OZ člen 13, 312, 346, 619. ZPP člen 214, 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-14.
procesni pobotni ugovor - v pobot uveljavljana terjatev - pogodba o delu - pravna kvalifikacija terjatve - obseg naročenih del - dogovorjena cena - izvedena dela po pogodbi - opravljena gradbena dela - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - ugovor aktivne legitimacije - sodba presenečenja - neprerekana dejstva
Toženec je aktivno legitimiran za uveljavljanje v pobot uveljavljano terjatev (iz naslova naročenih in opravljenih (ter neplačanih) del na tožnikovi hiši), ki tudi ni zastarala.
materialna škoda na vozilu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - odmera odškodnine
Ni moč slediti pritožbenim trditvam, da je materialna škoda po pogojih AO-PLUS izključena oziroma ni krita. Takšno stališče pritožbe je zmotno in v nasprotju s pogoji AO-PLUS.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za pregled listin
Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da je nagrada za pregled odgovora na pritožbo že vključena v nagradi za pritožbo. Takšna je tudi utrjena sodna praksa, pritožbeno izpostavljanje njene protiustavnosti, brez ustreznega agrumentiranja, pa ne more imeti želene teže. Pregleda odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za samostojno odvetniško storitev, saj je pregled že zajet v nagradi za pritožbo. Poleg tega procesna pravila niti ne predvidevajo t. i. odgovora na odgovor na pritožbo.
Stvarna služnost je nastala zaradi potreb gospodujoče nepremičnine (t.i. stare hiše) in pripada vsakokratnemu zemljiškoknjižnemu lastniku gospodujoče nepremičnine, zato ni pomembno, če ima trenutni zemljiškoknjižni (sol)lastnik gospodujoče nepremičnine tudi drugo (novo) hišo, ki jo uporablja za bivanje in kamor lahko dostopa z avtomobilom.
zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - celovita dokazna ocena - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženk (nevarne stvari pri objektivni odgovornosti) ter škodnega dogodka v obliki protipravne opustitve niti vzročne zveze iz razloga, ker v ravnanju prve in druge tožene stranke ni našlo ničesar nedopustnega oziroma ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o njunem protipravnem ravnanju. Ker je to ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, njena odsotnost logično vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka.
V skladu s sedmim odstavkom 364. člena ZKP sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem še zlasti navede, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov.
Kot pravilno opozarjajo pritožniki, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni postopalo po zgoraj nakazanih procesnih pravilih ugotavljanja dejanskega stanja, saj še zlasti glede na to, da je obsodilno sodbo oprlo predvsem na izpovedbah S. U., dokazno sploh ni ocenilo oziroma je površno ocenilo ključne personalne in materialne dokaze.
ZPP člen 80, 82, 82/4. ZVOP-1 člen 13, 14. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 185, 211, 212, 216.
skrbnik za poseben primer - procesna sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - zastopanje procesno nesposobne stranke - izvedenec psihiater - zakoniti zastopnik - začasni zastopnik - kolizija interesov - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje se je s postavitvijo skrbnika za posebni primer izognilo zahtevam ZPP o postavitvi začasnega zastopnika. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, da bi centru za socialno delo predlagalo postavitev zakonitega zastopnika, skrbnika ali skrbnika za posebni primer (in bi tak postopek predlogo trajal); skrbnika za posebni primer pa je postavilo tudi ne da bi izvedlo postopek, kakršnega za postavitev pod skrbništvo predvideva ZZZDR.
Pritožbeno sodišče ne izključuje povsem možnosti, da bi sodišče postavilo skrbnika za posebni primer (če se bo v nadaljevanju postopka res pokazalo, da tožnica ne razume pomena svojih dejanj in ne zmore oblikovati ali izraziti prave volje, ter CSD ne bo postavil skrbnika), a opozarja, da bo morala biti v tem primeru raven vsebinske presoje pogojev za postavitev in primernosti osebe skrbnika takšna, kot je pred CSD. Stranki pa morajo biti ob tem tudi zagotovljene pravice, ki ji jih daje ZZZDR v postopku postavitve skrbnika.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in oblikovati prave volje ter ustrezno skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v pravdnem postopku. Takšna ugotovitev še ne pomeni nujno, da je bila njena pooblastitev odvetnika neveljavna. Kakšno je (bilo) tožničino razumevanje enostranskega pravnega posla pooblastitve oziroma njeno razumevanje mandatne pogodbe (v času, ko je podpisala pooblastilo), bi moralo sodišče prve stopnje tudi preveriti z izvedencem.
nastanitveni objekt - stanodajalec - pristojni organ
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo.
V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - domneva nedolžnosti - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Zaradi domneve nedolžnosti (člen 27 Ustave RS) in zakonskega teksta v tretjem odstavku 82. člena KZ-1 ("stori" novo kaznivo dejanje) mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris poprejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.