ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/2, 191/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - domik nepremičnine kupcu - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - domik nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku - oprostitev položitve kupnine - edini upnik
Za presojo vpliva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu nedvomno že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni. Pri tem pa je opozoriti, da zakon v primeru, ko kateri izmed naslednjih najboljših ponudnikov pristane na položitev kupnine, niti ne predvideva novega sklepa o domiku, saj je slednji v takem primeru potreben zgolj zato, da se zagotovi identiteta kupca, navedenega v sklepu o domiku in v kasneje izdanem sklepu o izročitvi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice na kupca v zemljiški knjigi. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila nepremičnina prodana z višanjem ponudb na javni dražbi. Javna dražba - in posledično prodaja - pa je bila v obravnavanem primeru opravljena pred začetkom stečajnega postopka in do tedaj tudi ni bila razveljavljena. Ob upoštevanju vsega navedenega tako začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nima vpliva na predmetni izvršilni postopek.
Sodišče lahko kupca, ki je edini upnik, oprosti položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Upnica v tem postopku ni edini upnik, poleg tega pa niti ni predlagala, da jo sodišče oprosti plačila kupnine. Prav tako za odločitev o domiku in izročitvi niso relevantne navedbe upnice o njenem slabem zdravstvenem stanju.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - umik predloga - smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku - stroški v postopku zavarovanja - odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - neizpolnitev - vzrok za neizpolnitev - protiustavnost zakonske določbe
Ker do umika predloga za zavarovanje ni prišlo zaradi izpolnitve upnikove obveznosti, je tožnica drugi toženki dolžna kriti s tem postopkom povezane stroške. Pri tem ni odločilno, da je predlog za zavarovanje umaknila zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo protiustavnost prvega odstavka 57. člena ZOPNI, saj ne gre za okoliščino, ki bi nastopila po krivdi ali naključju toženke. Nasprotno, protiustavno zakonsko določilo je sprejela tožnica po svojem zakonodajalcu. Prav tako tudi ni bistveno, da je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe sprva ugodilo, saj so po umiku tožbe pogoji za zavarovanje odpadli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00021825
ZASP člen 81. OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 214, 214/2.
avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - višina nadomestila - individualna pogodba - letna tarifa - neprerekana dejstva
Glede na to, da je tožena stranka višini ugovarjala, tožbeni zahtevek ob sklicevanju na 2. in 3. člen Skupnega sporazuma ni utemeljen. O višini nadomestila sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti po kriterijih drugega odstavka 214. člena ZPP, ampak bi morala tožeča stranka svoje (konkretizirane) trditve o višini zahtevka dokazati.
Pritožba utemeljeno graja dokazno oceno, ki zaradi nerazjasnjenih dejanskih okoliščin sklepanja zavarovalne pogodbe ne temelji na oprijemljivih dokaznih zaključkih.
Dokazni zaključek sodišča, da verjame zavarovalni zastopnici, da ni zavajala, je vsebinsko prazen, saj ne temelji na vzročno-posledičnem razlogovanju, ki bi tak sklep utemeljevalo. Tako ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo prav zavarovalni zastopnici, oziroma z nasprotnega vidika, zakaj ni verjelo zavarovalcu. Šele takšen kavzalni pristop, tudi v razmerju do doslej zanemarjenih, a pomembnih dejanskih okoliščin primera iz sklepanja konkretne zavarovalne pogodbe, bo omogočil učinkovit preizkus pravilnosti sprejete odločbe.
Tretje tožena stranka je nastopala kot zavarovalniška strokovnjakinja in je bila že iz tega razloga v razmerju do zavarovalca v očitno ugodnejšem, informacijsko močnejšem položaju. Temu primerna pa je bila tudi njena večja profesionalna skrbnost, zaradi česar je bila dolžna ponujati zavarovalne produkte na laikom razumljiv način.
sklep o dedovanju - dopolnilni sklep o dedovanju - samostojna pritožba - zavrženje pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Čeprav je eden od sklepov dopolnilni sklep sklepa o dedovanju in skupaj predstavljata celoto, je dopolnilni sklep predmet samostojnega izpodbijanja (327. člen ZPP).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - lažji zvin vratne hrbtenice - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Neme predhodne degenerativne spremembe ne predstavljajo podlage za znižanje odškodnine.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 228, 228/1.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77.. KZ-1 člen 228, 228/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje poslovne goljufije - videonadzor - varstvo osebnih podatkov
Iz zdravniškega potrdila ne izhaja določno stanje tožnice, zaradi katerega ne bi mogla podati zagovora. Tudi sicer niz opravičil ne vzpostavlja obveznost tožene stranke, da vsakič prestavi zagovor, saj je s tem nenazadnje ogrožen tudi rok za podajo odpovedi. Gre za primer, ko je od delodajalca v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - premoženjske razmere - socialne razmere - zmožnost za delo - krivdni razlog - krivda za brezposelnost - pridobitna sposobnost - prizadevanje za ponovno zaposlitev - soglasje zakonca - odsotnost soglasja
Namen 81. člena ZZZDR je v tem, da se nepreskrbljenemu zakoncu po razvezi zakonske zveze zagotovi približno enak premoženjski in socialni standard kot v času trajanja zakonske zveze. Za odločitev je bistvena ugotovitev, da se tožničine premoženjske in socialne razmere zaradi razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Ves čas trajanja zakonske skupnosti namreč tožnica ni bila ekonomsko odvisna od moža (toženca) in se njen položaj ob razvezi ni poslabšal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga - obrazložitev odpovedi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe. Kdaj je konkretna obrazložitev odpovednega razloga takšna, da zadosti zahtevi iz navedenega zakonskega določila, se je sodna praksa izrekla v številnih primerih, ki so si enotni, da mora biti odpoved obrazložena z dejanskimi in konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je delavcu jasno, zakaj je prenehala potreba po njegovem delu oziroma po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče presoja zakonitost odpovedi le v okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi. Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov. Dopustno je, da dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog, da torej šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - fizična oseba - avtorska pogodba - zahtevek za plačilo
Tožeča stranka je fizična oseba, ki uveljavlja zahtevek za plačilo na podlagi pogodbe o igranju vloge, ki po vsebini predstavlja avtorsko pogodbo. Zato v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor niti po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niti po določbah 482. oziroma 483. člena ZPP.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1.
nagrada in stroški izvedenca - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec odgovoril tudi na nekatera dodatna vprašanja, ki so jih izpostavili tožeča stranka, druga tožena stranka in stranski intervenient. Zato mu pripada določena nagrada s stroški.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije
Iz pritožbe izhaja, da oseba ne vidi potrebe po jemanju zdravil, prav opustitev jemanja predpisanih zdravil pa je privedla do poslabšanja bolezenskega stanja. Na podlagi ugotovitev o ravnanjih osebe v obdobjih, ko se ji zdravstveno stanje poslabša, je sodišče tudi utemeljeno sklepalo o obstoju realne nevarnosti za njeno življenje.
V skladu s sedmim odstavkom 364. člena ZKP sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem še zlasti navede, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov.
Kot pravilno opozarjajo pritožniki, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni postopalo po zgoraj nakazanih procesnih pravilih ugotavljanja dejanskega stanja, saj še zlasti glede na to, da je obsodilno sodbo oprlo predvsem na izpovedbah S. U., dokazno sploh ni ocenilo oziroma je površno ocenilo ključne personalne in materialne dokaze.
zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - celovita dokazna ocena - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženk (nevarne stvari pri objektivni odgovornosti) ter škodnega dogodka v obliki protipravne opustitve niti vzročne zveze iz razloga, ker v ravnanju prve in druge tožene stranke ni našlo ničesar nedopustnega oziroma ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o njunem protipravnem ravnanju. Ker je to ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, njena odsotnost logično vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka.
zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - domneva nedolžnosti - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Zaradi domneve nedolžnosti (člen 27 Ustave RS) in zakonskega teksta v tretjem odstavku 82. člena KZ-1 ("stori" novo kaznivo dejanje) mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris poprejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
Stvarna služnost je nastala zaradi potreb gospodujoče nepremičnine (t.i. stare hiše) in pripada vsakokratnemu zemljiškoknjižnemu lastniku gospodujoče nepremičnine, zato ni pomembno, če ima trenutni zemljiškoknjižni (sol)lastnik gospodujoče nepremičnine tudi drugo (novo) hišo, ki jo uporablja za bivanje in kamor lahko dostopa z avtomobilom.
nastanitveni objekt - stanodajalec - pristojni organ
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo.
V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za pregled listin
Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da je nagrada za pregled odgovora na pritožbo že vključena v nagradi za pritožbo. Takšna je tudi utrjena sodna praksa, pritožbeno izpostavljanje njene protiustavnosti, brez ustreznega agrumentiranja, pa ne more imeti želene teže. Pregleda odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za samostojno odvetniško storitev, saj je pregled že zajet v nagradi za pritožbo. Poleg tega procesna pravila niti ne predvidevajo t. i. odgovora na odgovor na pritožbo.
OZ-UPB1 člen 179. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 10, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
prometna nesreča - nepremoženjska škoda - udarnina glave - poškodba komolca - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - valorizacija akontacije odškodnine - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kilometrina
Sodišče prve stopnje ni valoriziralo pred pravdo plačane akontacije odškodnine, zato je to storilo pritožbeno sodišče, saj valorizacija predstavlja le matematično metodo izračuna časovno - vrednostnega trenutka obračuna terjatve.
ZPP člen 80, 82, 82/4. ZVOP-1 člen 13, 14. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 185, 211, 212, 216.
skrbnik za poseben primer - procesna sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - zastopanje procesno nesposobne stranke - izvedenec psihiater - zakoniti zastopnik - začasni zastopnik - kolizija interesov - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje se je s postavitvijo skrbnika za posebni primer izognilo zahtevam ZPP o postavitvi začasnega zastopnika. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, da bi centru za socialno delo predlagalo postavitev zakonitega zastopnika, skrbnika ali skrbnika za posebni primer (in bi tak postopek predlogo trajal); skrbnika za posebni primer pa je postavilo tudi ne da bi izvedlo postopek, kakršnega za postavitev pod skrbništvo predvideva ZZZDR.
Pritožbeno sodišče ne izključuje povsem možnosti, da bi sodišče postavilo skrbnika za posebni primer (če se bo v nadaljevanju postopka res pokazalo, da tožnica ne razume pomena svojih dejanj in ne zmore oblikovati ali izraziti prave volje, ter CSD ne bo postavil skrbnika), a opozarja, da bo morala biti v tem primeru raven vsebinske presoje pogojev za postavitev in primernosti osebe skrbnika takšna, kot je pred CSD. Stranki pa morajo biti ob tem tudi zagotovljene pravice, ki ji jih daje ZZZDR v postopku postavitve skrbnika.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in oblikovati prave volje ter ustrezno skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v pravdnem postopku. Takšna ugotovitev še ne pomeni nujno, da je bila njena pooblastitev odvetnika neveljavna. Kakšno je (bilo) tožničino razumevanje enostranskega pravnega posla pooblastitve oziroma njeno razumevanje mandatne pogodbe (v času, ko je podpisala pooblastilo), bi moralo sodišče prve stopnje tudi preveriti z izvedencem.