ZFPPIPP člen 234, 234/3, 423, 423/2. ZPP člen 365, 365-1.
sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva tudi določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži le družbenik dolžnika.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 4, 4/2, 8, 12, 12/1, 17, 18. ZIZ člen 42a, 42a/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski nalog za izvršbo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - kontradiktornost postopka
Dolžnik je bil prikrajšan za pravico do opozorila, da neugovarjanje sklepu o izvršbi v za to določenem ugovornem roku pomeni, da se bo sklep izvršil, kot tudi za jasno opozorilo, da bo dolžnika v primeru odsotnosti ugovora zoper sklep o izvršbi bremenilo tudi plačilo stroškov v zvezi s sodnim postopkom. Že to je zadosten razlog, da je sodišče izdajo potrdila o EIN za sklep o izvršbi VL 91117/2008 z dne 4. 11. 2008 zavrnilo.
Uporaba 18. člena Uredbe, ki omogoča popravek neskladnosti z minimalnimi standardi iz poglavja III Uredbe po presoji pritožbenega sodišča v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pride v poštev, saj se v takem postopku dolžniku vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi predlog upnika. Le sodba o pasivno nespornem zahtevku, ki je bila rezultat predhodnega kontradiktornega postopka, se v smislu Uredbe lahko potrdi kot EIN.
ZFPPIPP člen 341, 341/4, 341/5, 345, 345/2, 345/2-1.
sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - pritožba ločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - soglasje ločitvenega upnika
Za primer, ko se nepremičnina prodaja na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, v določbah ZFPPIPP ni predvideno, da mora sodišče pred izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe pridobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika. Tega je namreč sodišče k podaji mnenja ali soglasja pozvalo pred izdajo sklepa o prodaji.
določitev nujne poti - kanalizacijsko omrežje - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje
Glede na to, da imata predlagatelja tudi možnost priključka na komunalno omrežje, ki ne zahteva posega v lastninsko pravico prve nasprotne udeleženke, poleg tega pa takšna možnost priključka ni povezana z nesorazmernimi stroški, je skladno z 88. členom SPZ predlog za vzpostavitev nujne poti za priključitev na komunalno omrežje pravilno zavrnjen.
ZD člen 175, 203, 203/1, 213, 213/4, 213/5, 223, 224.
nujni dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - zapuščinska obravnava - stranke zapuščinskega postopka
Nujni dedič mora vselej uveljavljati zahtevek za vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža neposredno v pravdi, kadar obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa tudi tedaj, če sam ni sodeloval v zapuščinskem postopku (223. člen ZD), če po napotilu sodišča ni sprožil pravde med zapuščinskim postopkom, ali če ga sodišče ni napotilo na pravdo, pa bi ga moralo (četrti in peti odstavek 213. člena ZD), če obstajajo pogoji za obnovo zapuščinskega postopka (224. člen ZD), končno pa tudi v primerih, ko ni zapuščine, ker je pokojnik s celotnim svojim premoženjem razpolagal že za časa svojega življenja in ga ob smrti ni imel več.
neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - udeleženci postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Kadar sodišče začne postopek izbrisa po uradni dolžnosti, zakon udeležencem postopka izbrisa ne daje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče postopek izbrisa ustavi.
Pritožnika, ki se s pritožbo zavzemata za zavrnitev upnikova ugovora in za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, po zakonu (ZFPPIPP) nimata niti statusa udeležencev postopka izbrisa.
Ker sta pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa iz sodnega registra vložili osebi, ki po zakonu te pravice nimata, njuna pritožba zoper sklep registrskega sodišča o ustavitvi postopka izbrisa ni dovoljena.
Ugotovljene namreč niso bile okoliščine, ki bi kazale, da je bila obsojenka (ves čas) nezmožna za delo, temveč je vzrok neizpolnitve obveznosti v njenem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZPP člen 384, 384/2, 384/3, 467, 467/4. ZNP člen 34.
ureditev razmerij med solastniki - revizija - dovoljena revizija
Sodišče prve stopnje je revizijo predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da specialno določilo 34. člena ZNP revizije ne dopušča v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki. Pritožba takšno izhodišče utemeljeno graja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - udarec v prsni koš - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - premoženjska škoda - prevozni stroški - odškodnina iz naslova nege in pomoči - tuja pomoč in nega
Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova tuje pomoči in nege zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da tuje pomoči ni potreboval. Tudi po presoji sodišča druge stopnje tožnik ni utrpel takšnih poškodb, da zaradi njih ne bi mogel skrbeti za svoje osnovne potrebe.
Sprememba tožbe oziroma sprememba istovetnosti zahtevka (drugi zahtevek 184. člena ZPP) bi bila ob nespremenjenem zahtevku lahko podana le v primeru, ko bi se dejanska podlaga tožbe spremenila v tolikšni meri, da bi šlo za povsem drugačno dejansko stanje (npr. ko bi namesto stroškov v zvezi z grškimi stebri, beljenjem in izdelavo grafik na steklu zahtevala stroške za nekaj povsem drugega), do česar pa v obravnavani zadevi ni prišlo. Tožnica (najemnica) torej ima aktivno legitimacijo za predmetni tožbeni zahtevek (za povračilo stroškov za vzpostavitev poslovnega prostora oddanega v podnajem v prejšnje stanje) zoper toženca (podnajemnika). Ker temelji toženčeva obveznost na veljavni pogodbeni podlagi (pogodbi o podnajemu z aneksom in dogovoru, ki je razviden iz toženčeve izjave), posledično pa tudi na v izpodbijani sodbi izpostavljenih določbah 21. in 22. člena ZPSPP, in ker je toženec pogodbeno zavezo kršil, gre za poslovno odškodninsko odgovornost toženca in tožnica utemeljeno zasleduje svoj pogodbeni interes oziroma plačilo njej nastalih stroškov vzpostavitve v prejšnje stanje. V pritožbi izpostavljeno lastništvo stvari zato glede na povedano ni relevantno, saj je toženec posegel v tožničin pogodbeni interes in ji s tem povzročil lastno škodo, pa čeprav gre neprerekano za poškodovanje stvari v tuji lasti.
ZRPPN člen 26, 26/2, 59, 59/1. ZOR člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10. SZ člen 117.
pogodba namesto razlastitve - javni interes za razlastitev - namen razlastitve - izpodbojnost pravnega posla - tožba na razveljavitev pogodbe - ničnost pravnega posla - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - prenos lastninske pravice
Pri pogodbi namesto razlastitve je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, ki bi bilo sicer zaradi ugotovljenega splošnega interesa urejeno z razlastitvijo. Zaradi prisilne narave tovrstne pogodbe slednja nima značaja in pomena prometa z nepremičninami, zato je treba pri pravni presoji njenih učinkov primarno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa v razmerju do splošnih obligacijskopravnih pravil.
Neuresničitev namena razlastitve, ob izkazanem obstoju javnega interesa, zaradi katerega je razlastitvena upravičenka nameravala sprožiti razlastitveni postopek, ne vodi v ničnost, temveč (le) v izpodbojnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, ki bi jo razlaščenca lahko uveljavljala v maksimalnem (objektivnem) roku petih let od sklenitve pogodbe oziroma (subjektivnem) v roku treh let, če sta za razlog izpodbojnosti izvedela prej. Ker je javni interes v trenutku sklenitve sporne pogodbe namesto razlastitve obstajal, tožnika pa nista uspela izkazati, da bi bila pogodba sklenjena le navidezno in z namenom izigrati zakon, je pogodba ob sklenitvi imela dopustno podlago, zato ni nična.
Kasneje izjalovljen namen razlastitve oziroma izjalovljena podlaga pogodbe lahko pripelje le do razveze (če gre za pričakovanja, ki so se izjalovila po sklenitvi pogodbe) oziroma razveljavitve (odprave) tovrstne pogodbe, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od njene sklenitve ne stori ničesar, da bi se izpolnil namen razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo namen (v splošnem interesu) sploh izjalovil.
pogodba o delu - soglasje volj - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pooblastilo po zaposlitvi
Pogodba je sklenjena, ko je med strankama doseženo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ). Pri tem za nastanek pogodbenega razmerja ne zadošča intimna volja, ampak morata pogodbeni stranki voljo izraziti navzven.
Delavke, s katerimi je tožnik sodeloval, niso bile t. i. pooblaščenke po zaposlitvi (80. člen OZ), saj niso opravljale takega dela, da bi bilo v zvezi z njim običajno oziroma pričakovano, da imajo pri izvrševanju svojega dela tudi upravičenje za sklepanje pogodb o delu oziroma avtorskih pogodb.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - umik predloga - smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku - stroški v postopku zavarovanja - odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - neizpolnitev - vzrok za neizpolnitev - protiustavnost zakonske določbe
Ker do umika predloga za zavarovanje ni prišlo zaradi izpolnitve upnikove obveznosti, je tožnica drugi toženki dolžna kriti s tem postopkom povezane stroške. Pri tem ni odločilno, da je predlog za zavarovanje umaknila zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo protiustavnost prvega odstavka 57. člena ZOPNI, saj ne gre za okoliščino, ki bi nastopila po krivdi ali naključju toženke. Nasprotno, protiustavno zakonsko določilo je sprejela tožnica po svojem zakonodajalcu. Prav tako tudi ni bistveno, da je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe sprva ugodilo, saj so po umiku tožbe pogoji za zavarovanje odpadli.
ZGD-1 člen 29. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2002) člen 36, 36/1, 44, 44/2.
sprememba sedeža - izključitev družbenika - vpis v sodni register
Ni zakonske zahteve po vpisu točnega naslova kot sedež, tudi če ga je skupščina sprejela. Celo bolj ekonomično je, da se vpiše le kraj, med tem ko se točni naslov za pošiljanje pošte vpiše kot poslovni naslov. Predlagatelj je predložil prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe z dne 3. 10. 2018 z ugotovitvijo višine poslovnih deležev nekdanjega družbenika in sklep skupščine z dne 1. 10. 2018, da se udeleženec s 1. 10. 2018 izključi iz družbe. Bistvena je volja družbenikov v sklepu skupščine, da se udeleženca izključi iz družbe. Ali so na skupščinah sprejeti sklepi veljavni ali pa so nični oziroma izpodbojni ni predmet tega registrskega postopka.
povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - delen uspeh - povračilo stroškov nasprotni stranki - plačilo sorazmernega dela stroškov - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1, po katerem mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Zmotno je stališče tožnika, da toženca v tej pravdi nista uspela. Uspeh je lahko tudi delen (kot v obravnavanem primeru), kar pomeni da mora ob celotnem uspehu oproščene stranke (tu tožencev) nasprotnik plačati celo sodno takso, v primeru delnega uspeha, pa jo mora plačati delno, torej v preostanku (v obsegu kot sta toženca uspela v sporu), ki je oproščena stranka v okviru četrtega odstavka 15. člena ZST-1 ni bila dolžna plačati.
ZDDV-1-UPB2 člen 41, 44, 44/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 54, 54/3.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - davek na promet nepremičnin - davek na dodano vrednost (DDV)
Znižana davčna stopnja se uporablja tudi za stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, če so del socialne politike. V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je 11. točka podrobneje obrazložena, med ostalim je v tretjem odstavku pojasnjeno, da je za namene tega člena stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m². Po pojasnilu takratne DURS, št. 4230-236 z dne 28.10.2008 pa se davek po znižani stopnji obračuna tudi pri prodaji, ki jo opravi gradbeno podjetje (investitor) davčnemu zavezancu, ki stanovanje kupuje z namenom nadaljnje prodaje.
pogodba o zastopanju - posredniška pogodba - distribucijska pogodba
Za posredniške posle (837. člen OZ) gre tedaj, kadar želi naročitelj s pomočjo posrednika poiskati pogodbenega partnerja in posrednik s sklenitvijo pogodbe trži poznavanje tržne mreže, na strani naročitelja pa je interes za sklenitev posredniške pogodbe takrat, kadar sklepa naročitelj določen posel s tretjo osebo kot enkraten posel. Za zastopniški posle (807. člen OZ) pa je značilno, da se med zastopnikom in naročnikom vzpostavi zaupno razmerje trajnejše narave, pri čemer za razliko od posrednika, zastopnika usmerjajo zgolj interesi naročnika in tako zaupnost razmerja tudi razlikuje agenta od posrednika, razmerje pri zastopstvu pa mora mora biti dalj časa trajajoče.
Ker je tožeča stranka imela nalogo, da na tržišču Združenega kraljestva išče kupce toženčevih produktov in jih spravi v stik s tožencem, ki je nato sklepal posle s tretjimi, pri čemer tožnik ni deloval zgolj v interesu toženca, ampak je moral skrbeti tudi za interese tretjih, je odpadel temelji karakteristični element za zastopniško pogodbeno razmerje, zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je med pravdnima strankama bila sklenjena posredniška pogodba.
Z distribucijsko pogodbo se dajalec distribucije zaveže distributerju, da mu bo prodajal določeno blago zaradi distributerjeve nadaljnje prodaje tega blaga, distributer pa se poleg tega, da bo blago plačal, zaveže dajalcu distribucije, da bo trajno pospeševal prodajo tega blaga na določenem trgu. Gre za mešano pogodbo - mešajo se elementi agencijske in prodajne pogodbe. Pri takšni pogodbi o plačilu distributerju v obliki provizije že pojmovno ni mogoče govoriti, ker je distributer kupec in on sklepa posle s tretjimi kot končnimi kupci.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo vročanje v skladu z določbami 139. člena ZPP, poleg tega pa bi se toženi stranki lahko očitalo zlorabo pravic (zavlačevanje postopka), saj je listine, ki jih je očitno prejela, potem sodišču vrnila z očitkom, da jih ni prejela in da naj jih sodišče vroča ponovno.
Pritožbeni razlogi, da je sodišče sodbo napačno vročilo stranki, ne pa pooblaščencu, ki ga je v tistem trenutku imela (pred tem in v trenutku odločanja višjega sodišča pa ne), pa niso pomembni za samo odločitev, saj je sodišče prve stopnje potem sodbo ponovno vročalo pooblaščencu, ki se je nanjo pravočasno pritožil, torej ne gre za takšno napako, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.