ZFPPIPP člen 433, 433/3, 435, 435/2, 439, 439/2. ZPP člen 337, 337/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - dopustne pritožbene novote - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - pomanjkanje pravnega interesa - ustavitev postopka izbrisa
Razlog, ki ga je navedla pritožnica v pritožbi, je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožbeno sodišče ga je upoštevalo kot dopusten razlog tudi za pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, ker je pritožnica izkazala, da ga ni mogla uveljaviti do poteka roka za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa.
S predloženo izjavo predlagateljice postopka izbrisa je pritožnica izkazala, da je na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, upravičena poslovati.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - denarna sredstva - sredstva na bančnem računu - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - razpolaganje dediča z zapuščino - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig denarnih sredstev - darilo dediču - darilo, dano zakoncu - prihodki
Denarna sredstva na dan zapustnikove smrti zapustniku niso več pripadala. Volja zapustnika ni bilo le prenakazilo denarnih sredstev, ampak darilo ženi. Zahtevek za ugotovitev, da sodi polovica zatrjevanih denarnih zneskov (10.500 EUR, 710 EUR in 420 EUR) v zapuščino po pokojnem, ker gre za sredstva, ki predstavljajo skupno premoženje zapustnika in njegove žene, tako ni utemeljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1.
nagrada in stroški izvedenca - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec odgovoril tudi na nekatera dodatna vprašanja, ki so jih izpostavili tožeča stranka, druga tožena stranka in stranski intervenient. Zato mu pripada določena nagrada s stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020445
OZ člen 6, 6/2. ZNPosr člen 14, 14/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 360, 360/1.
odškodnina - povrnitev škode - prodajna pogodba za nepremičnino - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - krivdna odškodninska odgovornost - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - pogodba o nepremičninskem posredovanju - poklicna dejavnost - dejavnost nepremičninskega posrednika - plaz za hišo - plazenje tal - verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžne skrbnosti - napake na nepremičnini - stvarne napake nepremičnine - očitne stvarne napake - ogled nepremičnine - skrbnost preverjanja - dejansko stanje nepremičnin - malomarno ravnanje - vmesna sodba - pravni temelj zahtevka
Nepremičninska družba ni odškodninsko odgovorna za škodo zaradi (stvarnih) napak nepremičnine, ki jih ob ustrezni skrbnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Od nepremičninske družbe je tudi pretirano pričakovati, da razpolaga z ustreznim znanjem geološke stroke, da bi lahko sama sklepala na vzrok nastanka razpok nepremičnine, vendar pa bi morala v okviru svoje profesionalne skrbnosti tovrstne napake hiše zaznati in na ustrezen način preveriti njihov vzrok oziroma jih (vsaj) ne spregledati in tožnici brez kakršnegakoli preverjanja stanja dajati zagotovil o brezhibnosti nepremičnine. Okoliščina, da je tožnica vedela za razpoke, pri čemer je prvo toženo stranko nanje večkrat opozorila in od nje dobila izrecno zagotovilo, da ne gre za nikakršne posebnosti, odškodninske odgovornosti nepremičninske posrednice ne izključuje (ali zmanjšuje). Ker tožena stranka kot nepremičninska družba s svojim ravnanjem ni zadostila standardu dobrega strokovnjaka, odgovarja za škodo, nastalo tožnici.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1, tožena stranka ni bila zavezana uporabiti določbo Kolektivne pogodbe tožene stranke, ki v točki d) 32. člena glede programa razreševanja presežnih delavcev določa, da mora program (v primeru večjega števila delavcev) vsebovati ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, ki so zlasti ponudba pogodbe o zaposlitvi za drugo delo v banki. Navedena določba se nanaša le na kolektivne odpuste, v tožničinem primeru pa je šlo za individualni odpust, glede katerega pa se tožena stranka tudi ni npr. posebej zavezala za uporabo navedene določbe - kot se je npr. zavezala za uporabo kriterijev iz 31. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke. Zgolj zaradi tega ni bila dolžna uporabiti vseh določb te kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
ZDDV-1-UPB2 člen 41, 44, 44/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 54, 54/3.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - davek na promet nepremičnin - davek na dodano vrednost (DDV)
Znižana davčna stopnja se uporablja tudi za stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, če so del socialne politike. V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je 11. točka podrobneje obrazložena, med ostalim je v tretjem odstavku pojasnjeno, da je za namene tega člena stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m². Po pojasnilu takratne DURS, št. 4230-236 z dne 28.10.2008 pa se davek po znižani stopnji obračuna tudi pri prodaji, ki jo opravi gradbeno podjetje (investitor) davčnemu zavezancu, ki stanovanje kupuje z namenom nadaljnje prodaje.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - fizična oseba - avtorska pogodba - zahtevek za plačilo
Tožeča stranka je fizična oseba, ki uveljavlja zahtevek za plačilo na podlagi pogodbe o igranju vloge, ki po vsebini predstavlja avtorsko pogodbo. Zato v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor niti po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niti po določbah 482. oziroma 483. člena ZPP.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Tožena stranka v predlogu ne zatrjuje dejstev, da pri obstoju terjatev gre za terjatve, ki so težko izterljive ali neizterljive v roku enega leta, ter da opredmetena sredstva predstavljajo opremo, ki jo tožena stranka potrebuje za svoje poslovanje, hkrati pa ne gre za hitro unovčljiva sredstva, ter da zaloge na presečni dan 31. 12. 2017 ne predstavljajo trenutnega stanja zalog. Tovrstne trditve ponuja tožena stranka šele sedaj v pritožbi. Teh trditev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Ne more pa jih upoštevati niti pritožbeno sodišče - gre namreč za nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni izkazala, da v pritožbi zatrjevanih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
stečajni postopek - rubež premičnin - izvršba z rubežem premičnin - zastavna pravica - ločitvena pravica - prednostno poplačilo - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika - otvoritvena stečajna bilanca - javna listina
Bilanca stanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard.
Tožena stranka je tista, ki je morala trditi in dokazati, da sporne premičnine niso del premoženja stečajnega dolžnika.
Ker je torej tožena stranka v tem postopku dokazala, da spornih premičnin ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi tožene stranke, tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prednostno poplačati iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni utemeljen, kljub temu, da je na tem premoženju tožeča stranka z rubežem v izvršilnem postopku veljavno pridobila zastavno pravico, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati (smiselno 19. člen ZFPPIPP).
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Upravitelj je pojasnil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna in zanjo navedel tehtne razloge. Ker je bila nepremičnina (kot je to razvidno iz stečajnega spisa) že prodana, iz naslova najemnin v stečajno maso ne bodo več pritekala denarna sredstva. Zato so očitki pritožnika, da bi moral upravitelj skrbeti, da bo premoženje, ki se nahaja v stečajni masi, ustvarjalo prihodke, da se bo plemenitilo, da upravitelj grobo krši določila in temeljna načela ZFPPIPP, ker vlaga neupravičene in nezakonite tožbe ter s tem povzroča stečajnemu dolžniku nepotrebne stroške v breme stečajne mase, neutemeljeni.
ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274, 274/1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - nepovratna finančna sredstva - pogodba o sofinanciranju - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev
V predmetni pogodbi o sofinanciranju vprašanje izplačila nepovratnih sredstev ni opredeljeno na način, da bi bilo moč o obveznosti tožene stranke (oziroma o tožbenem zahtevku) odločiti neposredno na njeni podlagi v pravdnem postopku. Zato pride v poštev zakonsko predvidena pot, to pa je upravni postopek. V njem upravni organ odloči z upravno odločbo, sodno varstvo pa je tožnici zagotovljeno v upravnem sporu.
Vprašanje takojšnje izpolnitve je treba tudi v obravnavanem primeru razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka tožbo umaknili v celoti, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi (5. 12. 2017), pač pa kmalu po določni seznanitvi z izpolnitvijo. V konkretnem primeru je bilo to na podlagi vloge tožene stranke z dne 6. 7. 2018. Do umika tožbe je prišlo že 15. 10. 2018, v vmesnem času pa tudi niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - lažji zvin vratne hrbtenice - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Neme predhodne degenerativne spremembe ne predstavljajo podlage za znižanje odškodnine.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 228, 228/1.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77.. KZ-1 člen 228, 228/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje poslovne goljufije - videonadzor - varstvo osebnih podatkov
Iz zdravniškega potrdila ne izhaja določno stanje tožnice, zaradi katerega ne bi mogla podati zagovora. Tudi sicer niz opravičil ne vzpostavlja obveznost tožene stranke, da vsakič prestavi zagovor, saj je s tem nenazadnje ogrožen tudi rok za podajo odpovedi. Gre za primer, ko je od delodajalca v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
sklep o izvršbi za izterjavo sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - nedenarna obveznost - namen - izvršljivost obveznosti - dopustnost predmeta obveznosti - dovozna pot
Načelo stroge formalne leglitete ne pomeni, da morajo biti nedenarne obveznosti brez izjeme izpolnjene dobesedno tako, kot se glasijo, ampak je treba ustrezno upoštevati tudi namen, ki naj se doseže z izpolnitvijo obveznosti. Zlasti, kadar je predmet obveznosti storitev, ki je po naravi stvari tehnično zahtevna in podvržena zapletenim pravilom stroke, pri čemer vsi tehnični detajli izvedbe vnaprej, zaradi narave stvari, ne morejo biti znani ali pa bi njihovo poznavanje predstavljalo nesorazmerno visoke stroške (v primerljivih zadevah celo vnaprejšnja izdelava projekta za izvedbo, geološke raziskave...), izreka sodbe ni vedno mogoče razlagati dobesedno, saj tehnične podrobnosti izvedbe storitve ne predstavljajo bistva obveznosti. V konkretnem primeru je torej treba upoštevati naravo stvari, ki je predmet obveznosti in upnikov interes v zvezi z namenom uporabe stvari, t.j. ali ima zgrajena (javna!) cesta lastnosti, ki ustrezajo običajni rabi - ali ima običajne lastnosti, med katere sodijo zlasti lastnosti, ki so določene s tehničnimi in drugimi predpisi oziroma jih opredeljujejo pravila stroke. Pri tem je kot bistveno potrebno upoštevati tudi, da dolžnica ni smela zgraditi ceste, ki pravilom stroke ne bi ustrezala in ki bi zato ogrožala splošno varnost, tako uporabnikov dostopne ceste, kot uporabnikov štiripasovnice ob njej. Če bi bilo izrek sodbe treba razlagati in izpolniti dobesedno, bi ob tem lahko trčili ob situacijo, ko bi bil predmet obveznosti po sodbi lahko celo nedopusten ter bi lahko v poštev prišla presoja odreka izvršljivosti sodbi kot celoti.
pogodba o delu - soglasje volj - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pooblastilo po zaposlitvi
Pogodba je sklenjena, ko je med strankama doseženo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ). Pri tem za nastanek pogodbenega razmerja ne zadošča intimna volja, ampak morata pogodbeni stranki voljo izraziti navzven.
Delavke, s katerimi je tožnik sodeloval, niso bile t. i. pooblaščenke po zaposlitvi (80. člen OZ), saj niso opravljale takega dela, da bi bilo v zvezi z njim običajno oziroma pričakovano, da imajo pri izvrševanju svojega dela tudi upravičenje za sklepanje pogodb o delu oziroma avtorskih pogodb.
Ker vpis sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register predstavlja procesno predpostavko za odločanje o predlogu za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala, o slednjem ni mogoče odločiti, dokler v sodni register ni vpisan sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala, pri čemer se prijava in vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v danem primeru lahko združita s prijavo in vpisom sklepa o zmanjšanju.
Ugotovljene namreč niso bile okoliščine, ki bi kazale, da je bila obsojenka (ves čas) nezmožna za delo, temveč je vzrok neizpolnitve obveznosti v njenem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.