sprememba višine preživnine - spremenjene okoliščine - stečaj pravne osebe - davčni dolg - porazdelitev preživninskega bremena
Določitev višine preživnine in razporeditev preživninskega bremena med starša ne temelji na matematični operaciji, ampak je rezultat ovrednotenja vseh okoliščin, pomembnih za ugotovitev otrokovih potreb na eni strani in na drugi strani zmožnosti vsakega od preživninskih zavezancev. Med temi dejavniki je podana soodvisnost. Večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg (tudi nenujnih) otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Prav tako tudi v nasprotni smeri velja, da morajo starši v primeru, ko so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - vrednost poslovnega deleža - facultas alternativa - združitev pravd v skupno obravnavanje - več ločenih pravdnih postopkov
V prvem odstavku 44. člena ZPP navedena možnost ocene vrednosti spornega predmeta po znesku, ki ga je tožnik pripravljen sprejeti namesto izpolnitve, se nanaša na položaj, ko tožnik ponudbo za nadomestno izpolnitev vključi v tožbeni zahtevek v smislu 312. člena ZPP.
pritožba zoper sklep - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba - vloga v pisni obliki - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik pritožbo proti sklepu z dne 2. 10. 2018 poslal po elektronski pošti na elektronski naslov Urada Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kar ni v skladu drugim odstavkom 105.b člena ZPP. Poleg tega pritožba ni bila podpisana. Pritožba mora namreč v skladu z določbo 4. točke 335. člena ZPP med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Za izviren podpis pritožnika pa se šteje le njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (tretji odstavek 105. člena ZPP). Pritožba dolžnika je bila torej nepopolna. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrglo kot nepopolno (1. točka 365. člena ZPP).
prekinitev zapuščinskega postopka - sklep o napotitvi na pravdo - manj verjetna pravica dediča
Sodediči pritožnice trdijo, da ustanovitev hipoteke na nepremičnini zapustnika predstavlja darilo pritožnici v smislu določbe 29. člena ZD. Dokazno breme glede obstoja darila in njegove vrednosti je na dediču, ki to zatrjuje. Pravico dedičev, ki se zavzemajo za to, da bi se ugotovilo, da je pritožnica od zapustnika za časa njegovega življenja prejela darilo v obliki ustanovitve hipoteke na takrat njegovi nepremičnini, je zato treba šteti za manj verjetno od pravice pritožnice, da deduje svoj zakoniti dedni delež v celoti.
Upravitelj je utemeljil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna, saj je navedel, da najemnik najemnine ne plačuje. Pritožnik pa niti ne pojasni, zakaj naj ne bi bila potrebna.
določitev nujne poti - kanalizacijsko omrežje - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje
Glede na to, da imata predlagatelja tudi možnost priključka na komunalno omrežje, ki ne zahteva posega v lastninsko pravico prve nasprotne udeleženke, poleg tega pa takšna možnost priključka ni povezana z nesorazmernimi stroški, je skladno z 88. členom SPZ predlog za vzpostavitev nujne poti za priključitev na komunalno omrežje pravilno zavrnjen.
Pritožba utemeljeno graja dokazno oceno, ki zaradi nerazjasnjenih dejanskih okoliščin sklepanja zavarovalne pogodbe ne temelji na oprijemljivih dokaznih zaključkih.
Dokazni zaključek sodišča, da verjame zavarovalni zastopnici, da ni zavajala, je vsebinsko prazen, saj ne temelji na vzročno-posledičnem razlogovanju, ki bi tak sklep utemeljevalo. Tako ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo prav zavarovalni zastopnici, oziroma z nasprotnega vidika, zakaj ni verjelo zavarovalcu. Šele takšen kavzalni pristop, tudi v razmerju do doslej zanemarjenih, a pomembnih dejanskih okoliščin primera iz sklepanja konkretne zavarovalne pogodbe, bo omogočil učinkovit preizkus pravilnosti sprejete odločbe.
Tretje tožena stranka je nastopala kot zavarovalniška strokovnjakinja in je bila že iz tega razloga v razmerju do zavarovalca v očitno ugodnejšem, informacijsko močnejšem položaju. Temu primerna pa je bila tudi njena večja profesionalna skrbnost, zaradi česar je bila dolžna ponujati zavarovalne produkte na laikom razumljiv način.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje postopka - sklep o nadaljevanju postopka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve razmerje med zpp in zfppipp - poziv stečajnemu upravitelju
Neobstoj pravočasnega upnikovega (tožeče stranke) predloga za nadaljevanje postopka lahko vpliva le na (nadaljno) odločitev o utemeljenosti zahtevka, ne predstavlja pa ovire za nadaljevanje postopka.
Kot poziv sodišča stečajnemu upravitelju, da naj prevzame pravdo, je po sodni praksi mogoče šteti vročitev sklepa o nadaljevanju postopka.
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/2, 191/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - domik nepremičnine kupcu - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - domik nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku - oprostitev položitve kupnine - edini upnik
Za presojo vpliva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu nedvomno že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni. Pri tem pa je opozoriti, da zakon v primeru, ko kateri izmed naslednjih najboljših ponudnikov pristane na položitev kupnine, niti ne predvideva novega sklepa o domiku, saj je slednji v takem primeru potreben zgolj zato, da se zagotovi identiteta kupca, navedenega v sklepu o domiku in v kasneje izdanem sklepu o izročitvi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice na kupca v zemljiški knjigi. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila nepremičnina prodana z višanjem ponudb na javni dražbi. Javna dražba - in posledično prodaja - pa je bila v obravnavanem primeru opravljena pred začetkom stečajnega postopka in do tedaj tudi ni bila razveljavljena. Ob upoštevanju vsega navedenega tako začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nima vpliva na predmetni izvršilni postopek.
Sodišče lahko kupca, ki je edini upnik, oprosti položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Upnica v tem postopku ni edini upnik, poleg tega pa niti ni predlagala, da jo sodišče oprosti plačila kupnine. Prav tako za odločitev o domiku in izročitvi niso relevantne navedbe upnice o njenem slabem zdravstvenem stanju.
ZFPPIPP člen 341, 341/4, 341/5, 345, 345/2, 345/2-1.
sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - pritožba ločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - soglasje ločitvenega upnika
Za primer, ko se nepremičnina prodaja na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, v določbah ZFPPIPP ni predvideno, da mora sodišče pred izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe pridobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika. Tega je namreč sodišče k podaji mnenja ali soglasja pozvalo pred izdajo sklepa o prodaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00021825
ZASP člen 81. OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 214, 214/2.
avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - višina nadomestila - individualna pogodba - letna tarifa - neprerekana dejstva
Glede na to, da je tožena stranka višini ugovarjala, tožbeni zahtevek ob sklicevanju na 2. in 3. člen Skupnega sporazuma ni utemeljen. O višini nadomestila sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti po kriterijih drugega odstavka 214. člena ZPP, ampak bi morala tožeča stranka svoje (konkretizirane) trditve o višini zahtevka dokazati.
Sprememba tožbe oziroma sprememba istovetnosti zahtevka (drugi zahtevek 184. člena ZPP) bi bila ob nespremenjenem zahtevku lahko podana le v primeru, ko bi se dejanska podlaga tožbe spremenila v tolikšni meri, da bi šlo za povsem drugačno dejansko stanje (npr. ko bi namesto stroškov v zvezi z grškimi stebri, beljenjem in izdelavo grafik na steklu zahtevala stroške za nekaj povsem drugega), do česar pa v obravnavani zadevi ni prišlo. Tožnica (najemnica) torej ima aktivno legitimacijo za predmetni tožbeni zahtevek (za povračilo stroškov za vzpostavitev poslovnega prostora oddanega v podnajem v prejšnje stanje) zoper toženca (podnajemnika). Ker temelji toženčeva obveznost na veljavni pogodbeni podlagi (pogodbi o podnajemu z aneksom in dogovoru, ki je razviden iz toženčeve izjave), posledično pa tudi na v izpodbijani sodbi izpostavljenih določbah 21. in 22. člena ZPSPP, in ker je toženec pogodbeno zavezo kršil, gre za poslovno odškodninsko odgovornost toženca in tožnica utemeljeno zasleduje svoj pogodbeni interes oziroma plačilo njej nastalih stroškov vzpostavitve v prejšnje stanje. V pritožbi izpostavljeno lastništvo stvari zato glede na povedano ni relevantno, saj je toženec posegel v tožničin pogodbeni interes in ji s tem povzročil lastno škodo, pa čeprav gre neprerekano za poškodovanje stvari v tuji lasti.
Ker vpis sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register predstavlja procesno predpostavko za odločanje o predlogu za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala, o slednjem ni mogoče odločiti, dokler v sodni register ni vpisan sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala, pri čemer se prijava in vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v danem primeru lahko združita s prijavo in vpisom sklepa o zmanjšanju.
postopek osebnega stečaja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožba zoper sklep - predkupni upravičenec - pritožbeni razlogi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnica zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ni pritožila. S pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa ne more uveljavljati pritožbenih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Pritožbeni razlog, da je sodišče o dražbi ni obvestilo, nedvomno je razlog, ki bi ga lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep. Zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020158
ZKP člen 366, 366/1.
rok za pritožbo - laična pritožba - pravilna izbira kazenske sankcije
Zmotna je ocena, da bi pogojna obsodba predstavljala ustrezno kazensko sankcijo. Sodišče prve stopnje se je namreč utemeljeno odločilo za izrek prostostne kazni. Pravilno je upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in obdolženčevo krivdo ter je, glede na dejstvo, da je bil zaradi istovrstnih kaznivih dejanj že večkrat pravnomočno obsojen, utemeljeno zaključilo, da pogojna obsodba kot sankcija opozorilne narave ne bi dosegla svojega namena.
Položaja, v katerem ista fizična oseba nastopa kot zakoniti zastopnik dveh strank ni mogoče enačiti s položajem, ko stranka sama nastopa kot procesni subjekt v postopku.
Ničnost učinkuje erga omnes, medtem ko paulijanska tožba ustvarja le omejene relativne (inter partes) učinke med upnikom - tožnikom in pridobiteljem koristi - tožencem. V konkretnem tožeča stranka torej ne uveljavlja dveh identičnih zahtevkov, pri katerem bi bil eden že vsebovan v drugem, pač pa je podana eventuelna kumulacija zahtevkov.
ZFPPIPP člen 234, 234/3, 423, 423/2. ZPP člen 365, 365-1.
sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva tudi določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži le družbenik dolžnika.
ZFPPIPP člen 433, 433/3, 435, 435/2, 439, 439/2. ZPP člen 337, 337/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - dopustne pritožbene novote - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - pomanjkanje pravnega interesa - ustavitev postopka izbrisa
Razlog, ki ga je navedla pritožnica v pritožbi, je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožbeno sodišče ga je upoštevalo kot dopusten razlog tudi za pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, ker je pritožnica izkazala, da ga ni mogla uveljaviti do poteka roka za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa.
S predloženo izjavo predlagateljice postopka izbrisa je pritožnica izkazala, da je na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, upravičena poslovati.