Upravitelj je utemeljil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna, saj je navedel, da najemnik najemnine ne plačuje. Pritožnik pa niti ne pojasni, zakaj naj ne bi bila potrebna.
ZD člen 175, 203, 203/1, 213, 213/4, 213/5, 223, 224.
nujni dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - zapuščinska obravnava - stranke zapuščinskega postopka
Nujni dedič mora vselej uveljavljati zahtevek za vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža neposredno v pravdi, kadar obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa tudi tedaj, če sam ni sodeloval v zapuščinskem postopku (223. člen ZD), če po napotilu sodišča ni sprožil pravde med zapuščinskim postopkom, ali če ga sodišče ni napotilo na pravdo, pa bi ga moralo (četrti in peti odstavek 213. člena ZD), če obstajajo pogoji za obnovo zapuščinskega postopka (224. člen ZD), končno pa tudi v primerih, ko ni zapuščine, ker je pokojnik s celotnim svojim premoženjem razpolagal že za časa svojega življenja in ga ob smrti ni imel več.
ZSReg člen 41, 41/1, 41/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes za tožbo - odločba Ustavnega sodišča
Za izredni ukrep izbrisa ali konverzije kvalificiranih pravic je treba z razlago ugotoviti, da je bil "nepovraten" oziroma nnjegovih učinkov več ni mogoče izničiti. Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala ni mogoče izničitii, kot da jih ne bi bilo. Sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 228, 228/1.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77.. KZ-1 člen 228, 228/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje poslovne goljufije - videonadzor - varstvo osebnih podatkov
Iz zdravniškega potrdila ne izhaja določno stanje tožnice, zaradi katerega ne bi mogla podati zagovora. Tudi sicer niz opravičil ne vzpostavlja obveznost tožene stranke, da vsakič prestavi zagovor, saj je s tem nenazadnje ogrožen tudi rok za podajo odpovedi. Gre za primer, ko je od delodajalca v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - nova škoda in dodatna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Drži očitek, da je bila tožnica zaradi nove škode znova in za dalj časa praktično iztrgana iz svojega socialnega okolja in to v času, ko bi se morala spet (začeti) pobirati po predhodnem zdravljenju. To je dodatno oteževalno in očitno kvarno vplivalo na njeno psihično stanje, ustvarjanje poklicne kariere, postavljanje temeljev za družinsko življenje in to prav v času, ko je bila tožnica v svojih zgodnjih tridesetih letih, ko je za tovrstno rast (najbolj) plodno obdobje.
sklep o izvršbi za izterjavo sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - nedenarna obveznost - namen - izvršljivost obveznosti - dopustnost predmeta obveznosti - dovozna pot
Načelo stroge formalne leglitete ne pomeni, da morajo biti nedenarne obveznosti brez izjeme izpolnjene dobesedno tako, kot se glasijo, ampak je treba ustrezno upoštevati tudi namen, ki naj se doseže z izpolnitvijo obveznosti. Zlasti, kadar je predmet obveznosti storitev, ki je po naravi stvari tehnično zahtevna in podvržena zapletenim pravilom stroke, pri čemer vsi tehnični detajli izvedbe vnaprej, zaradi narave stvari, ne morejo biti znani ali pa bi njihovo poznavanje predstavljalo nesorazmerno visoke stroške (v primerljivih zadevah celo vnaprejšnja izdelava projekta za izvedbo, geološke raziskave...), izreka sodbe ni vedno mogoče razlagati dobesedno, saj tehnične podrobnosti izvedbe storitve ne predstavljajo bistva obveznosti. V konkretnem primeru je torej treba upoštevati naravo stvari, ki je predmet obveznosti in upnikov interes v zvezi z namenom uporabe stvari, t.j. ali ima zgrajena (javna!) cesta lastnosti, ki ustrezajo običajni rabi - ali ima običajne lastnosti, med katere sodijo zlasti lastnosti, ki so določene s tehničnimi in drugimi predpisi oziroma jih opredeljujejo pravila stroke. Pri tem je kot bistveno potrebno upoštevati tudi, da dolžnica ni smela zgraditi ceste, ki pravilom stroke ne bi ustrezala in ki bi zato ogrožala splošno varnost, tako uporabnikov dostopne ceste, kot uporabnikov štiripasovnice ob njej. Če bi bilo izrek sodbe treba razlagati in izpolniti dobesedno, bi ob tem lahko trčili ob situacijo, ko bi bil predmet obveznosti po sodbi lahko celo nedopusten ter bi lahko v poštev prišla presoja odreka izvršljivosti sodbi kot celoti.
sklep o dedovanju - zapisnik o zapuščinski obravnavi - oporočno dedovanje - (ne)veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - razveljavitev sklepa o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Dediči imajo pravico izraziti pomisleke glede veljavnosti oporoke ter biti pri tem slišani s strani sodišča, kar mora biti razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi in iz razlogov sprejete odločitve. Če bi bili njihovi ugovori iz zapisnika jasno razvidni, sledil pa bi zapis sodišča, da tožbe ne bodo vlagali, ker so stroški preveliki, bi bila pritožba neutemeljena, a ob obstoječem zapisniku česa takega ni mogoče zaključiti. Morebitno omejevaje dediča pri uveljavljanju dedne pravice s strani sodišča pa ni dopustno.
solidarno poroštvo - porok in plačnik - leasing pogodba - odstop terjatve (cesija) - tržna vrednost predmeta leasinga
Toženec se je kot porok in plačnik zavezal, da bo odstopniku terjatve izpolnil vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če ta tega ne bi storil. Sodišče je pravilno navedlo, da če se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali od obeh hkrati.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
posestno varstvo - soposest - motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Obrazložitev sodišča glede pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je presplošna in ne omogoča potrebnega preizkusa. Sodišče je zaključilo, da naj bi okoliščina, ker bi morali tožniki (v primeru, da njihovemu predlogu ne bi bilo ugodeno) za dostop do V. uporabiti dostop z druge strani, ki naj bi bil manj udoben, saj vodi preko devetih stopnic, predstavljala silo, ne da bi to konkretneje obrazložilo (kar še toliko bolj velja za zaključek, da naj bi uporaba drugega dostopa predstavljala težko nadomestljivo škodo). Ni ustrezno pojasnjeno, zakaj naj bi uporaba sicer manj udobnega dostopa v stavbo sama za sebe predstavljala silo v smislu določb ZIZ. V zvezi s pogojem iz 2. alineje so tožniki v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi sicer podali trditve, ki se nanašajo na nastanek težko nadomestljive škode, do katerih pa se sodišče prve stopnje niti ni opredelilo.
ZRPPN člen 26, 26/2, 59, 59/1. ZOR člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10. SZ člen 117.
pogodba namesto razlastitve - javni interes za razlastitev - namen razlastitve - izpodbojnost pravnega posla - tožba na razveljavitev pogodbe - ničnost pravnega posla - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - prenos lastninske pravice
Pri pogodbi namesto razlastitve je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, ki bi bilo sicer zaradi ugotovljenega splošnega interesa urejeno z razlastitvijo. Zaradi prisilne narave tovrstne pogodbe slednja nima značaja in pomena prometa z nepremičninami, zato je treba pri pravni presoji njenih učinkov primarno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa v razmerju do splošnih obligacijskopravnih pravil.
Neuresničitev namena razlastitve, ob izkazanem obstoju javnega interesa, zaradi katerega je razlastitvena upravičenka nameravala sprožiti razlastitveni postopek, ne vodi v ničnost, temveč (le) v izpodbojnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, ki bi jo razlaščenca lahko uveljavljala v maksimalnem (objektivnem) roku petih let od sklenitve pogodbe oziroma (subjektivnem) v roku treh let, če sta za razlog izpodbojnosti izvedela prej. Ker je javni interes v trenutku sklenitve sporne pogodbe namesto razlastitve obstajal, tožnika pa nista uspela izkazati, da bi bila pogodba sklenjena le navidezno in z namenom izigrati zakon, je pogodba ob sklenitvi imela dopustno podlago, zato ni nična.
Kasneje izjalovljen namen razlastitve oziroma izjalovljena podlaga pogodbe lahko pripelje le do razveze (če gre za pričakovanja, ki so se izjalovila po sklenitvi pogodbe) oziroma razveljavitve (odprave) tovrstne pogodbe, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od njene sklenitve ne stori ničesar, da bi se izpolnil namen razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo namen (v splošnem interesu) sploh izjalovil.
postopek osebnega stečaja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožba zoper sklep - predkupni upravičenec - pritožbeni razlogi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnica zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ni pritožila. S pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa ne more uveljavljati pritožbenih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Pritožbeni razlog, da je sodišče o dražbi ni obvestilo, nedvomno je razlog, ki bi ga lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep. Zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Ker vpis sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register predstavlja procesno predpostavko za odločanje o predlogu za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala, o slednjem ni mogoče odločiti, dokler v sodni register ni vpisan sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala, pri čemer se prijava in vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v danem primeru lahko združita s prijavo in vpisom sklepa o zmanjšanju.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - vrednost poslovnega deleža - facultas alternativa - združitev pravd v skupno obravnavanje - več ločenih pravdnih postopkov
V prvem odstavku 44. člena ZPP navedena možnost ocene vrednosti spornega predmeta po znesku, ki ga je tožnik pripravljen sprejeti namesto izpolnitve, se nanaša na položaj, ko tožnik ponudbo za nadomestno izpolnitev vključi v tožbeni zahtevek v smislu 312. člena ZPP.
pritožba zoper sklep - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba - vloga v pisni obliki - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik pritožbo proti sklepu z dne 2. 10. 2018 poslal po elektronski pošti na elektronski naslov Urada Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kar ni v skladu drugim odstavkom 105.b člena ZPP. Poleg tega pritožba ni bila podpisana. Pritožba mora namreč v skladu z določbo 4. točke 335. člena ZPP med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Za izviren podpis pritožnika pa se šteje le njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (tretji odstavek 105. člena ZPP). Pritožba dolžnika je bila torej nepopolna. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrglo kot nepopolno (1. točka 365. člena ZPP).
prekinitev zapuščinskega postopka - sklep o napotitvi na pravdo - manj verjetna pravica dediča
Sodediči pritožnice trdijo, da ustanovitev hipoteke na nepremičnini zapustnika predstavlja darilo pritožnici v smislu določbe 29. člena ZD. Dokazno breme glede obstoja darila in njegove vrednosti je na dediču, ki to zatrjuje. Pravico dedičev, ki se zavzemajo za to, da bi se ugotovilo, da je pritožnica od zapustnika za časa njegovega življenja prejela darilo v obliki ustanovitve hipoteke na takrat njegovi nepremičnini, je zato treba šteti za manj verjetno od pravice pritožnice, da deduje svoj zakoniti dedni delež v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021506
ZVKSES člen 1, 21, 22, 24, 24/1, 24/2. OZ člen 465, 478, 480, 480/1. ZPP člen 212, 328.
prodajna pogodba - odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka - očitne stvarne napake - notifikacija napak - obvestilo o napakah - grajanje skritih napak - prekluzivni rok za grajanje napak - rok za uveljavljanje stvarnih napak - zahtevek za znižanje kupnine - dolžna skrbnost kupca - očitna pisna pomota - trditveno in dokazno breme - izvedensko mnenje
Prodajalec stanovanja odgovarja za skrite napake, ki se pokažejo v dveh letih od prevzema (daljši je rok za napake v solidnosti zgradbe). Kupec mora prodajalca pisno obvestiti o skritih napakah najkasneje v dveh mesecih, šteto od dneva, ko je napako ugotovil (pri napakah v solidnosti zgradbe velja daljši rok), sicer izgubi pravico sklicevati se na to napako.
neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - udeleženci postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Kadar sodišče začne postopek izbrisa po uradni dolžnosti, zakon udeležencem postopka izbrisa ne daje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče postopek izbrisa ustavi.
Pritožnika, ki se s pritožbo zavzemata za zavrnitev upnikova ugovora in za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, po zakonu (ZFPPIPP) nimata niti statusa udeležencev postopka izbrisa.
Ker sta pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa iz sodnega registra vložili osebi, ki po zakonu te pravice nimata, njuna pritožba zoper sklep registrskega sodišča o ustavitvi postopka izbrisa ni dovoljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1, tožena stranka ni bila zavezana uporabiti določbo Kolektivne pogodbe tožene stranke, ki v točki d) 32. člena glede programa razreševanja presežnih delavcev določa, da mora program (v primeru večjega števila delavcev) vsebovati ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, ki so zlasti ponudba pogodbe o zaposlitvi za drugo delo v banki. Navedena določba se nanaša le na kolektivne odpuste, v tožničinem primeru pa je šlo za individualni odpust, glede katerega pa se tožena stranka tudi ni npr. posebej zavezala za uporabo navedene določbe - kot se je npr. zavezala za uporabo kriterijev iz 31. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke. Zgolj zaradi tega ni bila dolžna uporabiti vseh določb te kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Tožena stranka v predlogu ne zatrjuje dejstev, da pri obstoju terjatev gre za terjatve, ki so težko izterljive ali neizterljive v roku enega leta, ter da opredmetena sredstva predstavljajo opremo, ki jo tožena stranka potrebuje za svoje poslovanje, hkrati pa ne gre za hitro unovčljiva sredstva, ter da zaloge na presečni dan 31. 12. 2017 ne predstavljajo trenutnega stanja zalog. Tovrstne trditve ponuja tožena stranka šele sedaj v pritožbi. Teh trditev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Ne more pa jih upoštevati niti pritožbeno sodišče - gre namreč za nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni izkazala, da v pritožbi zatrjevanih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
stečajni postopek - rubež premičnin - izvršba z rubežem premičnin - zastavna pravica - ločitvena pravica - prednostno poplačilo - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika - otvoritvena stečajna bilanca - javna listina
Bilanca stanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard.
Tožena stranka je tista, ki je morala trditi in dokazati, da sporne premičnine niso del premoženja stečajnega dolžnika.
Ker je torej tožena stranka v tem postopku dokazala, da spornih premičnin ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi tožene stranke, tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prednostno poplačati iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni utemeljen, kljub temu, da je na tem premoženju tožeča stranka z rubežem v izvršilnem postopku veljavno pridobila zastavno pravico, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati (smiselno 19. člen ZFPPIPP).