CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020445
OZ člen 6, 6/2. ZNPosr člen 14, 14/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 360, 360/1.
odškodnina - povrnitev škode - prodajna pogodba za nepremičnino - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - krivdna odškodninska odgovornost - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - pogodba o nepremičninskem posredovanju - poklicna dejavnost - dejavnost nepremičninskega posrednika - plaz za hišo - plazenje tal - verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžne skrbnosti - napake na nepremičnini - stvarne napake nepremičnine - očitne stvarne napake - ogled nepremičnine - skrbnost preverjanja - dejansko stanje nepremičnin - malomarno ravnanje - vmesna sodba - pravni temelj zahtevka
Nepremičninska družba ni odškodninsko odgovorna za škodo zaradi (stvarnih) napak nepremičnine, ki jih ob ustrezni skrbnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Od nepremičninske družbe je tudi pretirano pričakovati, da razpolaga z ustreznim znanjem geološke stroke, da bi lahko sama sklepala na vzrok nastanka razpok nepremičnine, vendar pa bi morala v okviru svoje profesionalne skrbnosti tovrstne napake hiše zaznati in na ustrezen način preveriti njihov vzrok oziroma jih (vsaj) ne spregledati in tožnici brez kakršnegakoli preverjanja stanja dajati zagotovil o brezhibnosti nepremičnine. Okoliščina, da je tožnica vedela za razpoke, pri čemer je prvo toženo stranko nanje večkrat opozorila in od nje dobila izrecno zagotovilo, da ne gre za nikakršne posebnosti, odškodninske odgovornosti nepremičninske posrednice ne izključuje (ali zmanjšuje). Ker tožena stranka kot nepremičninska družba s svojim ravnanjem ni zadostila standardu dobrega strokovnjaka, odgovarja za škodo, nastalo tožnici.
pogodba o zastopanju - posredniška pogodba - distribucijska pogodba
Za posredniške posle (837. člen OZ) gre tedaj, kadar želi naročitelj s pomočjo posrednika poiskati pogodbenega partnerja in posrednik s sklenitvijo pogodbe trži poznavanje tržne mreže, na strani naročitelja pa je interes za sklenitev posredniške pogodbe takrat, kadar sklepa naročitelj določen posel s tretjo osebo kot enkraten posel. Za zastopniški posle (807. člen OZ) pa je značilno, da se med zastopnikom in naročnikom vzpostavi zaupno razmerje trajnejše narave, pri čemer za razliko od posrednika, zastopnika usmerjajo zgolj interesi naročnika in tako zaupnost razmerja tudi razlikuje agenta od posrednika, razmerje pri zastopstvu pa mora mora biti dalj časa trajajoče.
Ker je tožeča stranka imela nalogo, da na tržišču Združenega kraljestva išče kupce toženčevih produktov in jih spravi v stik s tožencem, ki je nato sklepal posle s tretjimi, pri čemer tožnik ni deloval zgolj v interesu toženca, ampak je moral skrbeti tudi za interese tretjih, je odpadel temelji karakteristični element za zastopniško pogodbeno razmerje, zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je med pravdnima strankama bila sklenjena posredniška pogodba.
Z distribucijsko pogodbo se dajalec distribucije zaveže distributerju, da mu bo prodajal določeno blago zaradi distributerjeve nadaljnje prodaje tega blaga, distributer pa se poleg tega, da bo blago plačal, zaveže dajalcu distribucije, da bo trajno pospeševal prodajo tega blaga na določenem trgu. Gre za mešano pogodbo - mešajo se elementi agencijske in prodajne pogodbe. Pri takšni pogodbi o plačilu distributerju v obliki provizije že pojmovno ni mogoče govoriti, ker je distributer kupec in on sklepa posle s tretjimi kot končnimi kupci.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1, tožena stranka ni bila zavezana uporabiti določbo Kolektivne pogodbe tožene stranke, ki v točki d) 32. člena glede programa razreševanja presežnih delavcev določa, da mora program (v primeru večjega števila delavcev) vsebovati ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, ki so zlasti ponudba pogodbe o zaposlitvi za drugo delo v banki. Navedena določba se nanaša le na kolektivne odpuste, v tožničinem primeru pa je šlo za individualni odpust, glede katerega pa se tožena stranka tudi ni npr. posebej zavezala za uporabo navedene določbe - kot se je npr. zavezala za uporabo kriterijev iz 31. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke. Zgolj zaradi tega ni bila dolžna uporabiti vseh določb te kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019648
ZPP člen 3, 3/3, 214, 318, 318/1, 318/1-4, 319, 319/2. ZFPPIPP člen 299a.
zamudna sodba - izločitvena pravica v stečajnem postopku - priposestvovanje - prijava izločitvene pravice - ugovor res iudicata - splošno znana dejstva - splošno znana in sodno znana dejstva - podatki AJPES
Potek stečajnega postopka v nasprotju s pritožbenim naziranjem ni splošno znano dejstvo v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP v zvezi z 214. členom istega zakona. Za splošno znana dejstva velja standard širše notornosti. Dejstvo mora biti znano širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Sodno znana dejstva, za katera sodišče izve v drugem postopku, niso splošno znana. Ker bi jih moralo sodišče preverjati v drugem sodnem postopku, bi na ta način zunaj procesno ugotavljalo dejansko stanje. S tako ugotovljeno zunajprocesno stvarnostjo sodbe ni mogoče utemeljevati. Zato tudi podatkom iz AJPES-a ni mogoče pripisati pomena splošno znanega dejstva. Ker v obravnavanem primeru torej tudi zatrjevanje kolizije v tožbi zatrjevanih in splošno znanih dejstev ni bilo, je pravilna presoja, da so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP.
delo v splošno korist - izvršitev kazni - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - zavrnitev predloga - odvzem prostosti - nadomestna izvršitev kazni zapora - novo kaznivo dejanje
Obsojeni je s storitvijo novega (hujšega) kaznivega dejanja izneveril zaupanje sodišča prve stopnje, ki mu je z odločitvijo o izvršitvi zaporne kazni z delom v splošno korist dalo še eno priložnost, da izkaže pozitivno spremembo svojega predhodnega ravnanja in kaznivih dejanj ne ponavlja.
S tem, ko je bila zaradi ropa, izvršenega dne 8. 12. 2017, obsojenemu dne 9. 12. 2017 odvzeta prostost, mu je bilo sicer res onemogočeno izvrševanje dela v splošno korist, vendar ker gre za oviro, ki je posledica izključno obsojenčevega krivdnega ravnanja, to ne more biti opravičljiva okoliščina.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019658
ZKZ člen 20, 22. OZ člen 22, 22/3, 28, 28/2, 52.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote - ponudba - sprejem ponudbe - vabilo k ponudbi - veljavnost prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča - osebe, ki niso predkupni upravičenci - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Ni izključeno, da ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča iz 20. člena ZKZ tudi v razmerju do posameznika, ki ni predkupni upravičenec, učinkuje kot zavezujoča ponudba. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so pogoji, na podlagi katerih je moč govoriti o takšnem zavezujočem učinku toženčeve ponudbe v razmerju do tožnice, v konkretnem primeru izpolnjeni. Stranki sta se namreč že pred podajo ponudbe dogovorili za sklenitev prodajne pogodbe, strinjali sta se tako glede njenega predmeta kot tudi glede višine kupnine, poleg tega je toženec tožnici prepustil posest nepremičnin, kupnina pa je bila v pretežnem delu že plačana. Toženec je dogovorjena predmet in ceno vpisal v ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer je v njej zapisal, da je kupec zemljišč znan. Upoštevajoč te okoliščine ne more biti dvoma, da tožnica ni bila zgolj nekdo iz nedoločenega kroga oseb, temveč je bila toženčeva ponudba za prodajo zemljišč naslovljena prav (samo) nanjo, zaradi česar je imela (tako kot to velja v razmerju do predkupnih upravičencev tudi) v razmerju do nje naravo zavezujoče ponudbe. Enako je svojo ponudbo v razmerju do tožnice očitno razumel tudi toženec, saj odločbi, s katero je upravna enota odobrila (že) sklenjeni pravni posel, ni nasprotoval. S toženčevim prejemom tožničine izjave o sprejemu ponudbe je bila zato glede kmetijskih zemljišč med strankama sklenjena prodajna pogodba, in sicer pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravne enote.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 228, 228/1.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77.. KZ-1 člen 228, 228/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje poslovne goljufije - videonadzor - varstvo osebnih podatkov
Iz zdravniškega potrdila ne izhaja določno stanje tožnice, zaradi katerega ne bi mogla podati zagovora. Tudi sicer niz opravičil ne vzpostavlja obveznost tožene stranke, da vsakič prestavi zagovor, saj je s tem nenazadnje ogrožen tudi rok za podajo odpovedi. Gre za primer, ko je od delodajalca v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - nova škoda in dodatna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Drži očitek, da je bila tožnica zaradi nove škode znova in za dalj časa praktično iztrgana iz svojega socialnega okolja in to v času, ko bi se morala spet (začeti) pobirati po predhodnem zdravljenju. To je dodatno oteževalno in očitno kvarno vplivalo na njeno psihično stanje, ustvarjanje poklicne kariere, postavljanje temeljev za družinsko življenje in to prav v času, ko je bila tožnica v svojih zgodnjih tridesetih letih, ko je za tovrstno rast (najbolj) plodno obdobje.
ZGD-1 člen 29. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2002) člen 36, 36/1, 44, 44/2.
sprememba sedeža - izključitev družbenika - vpis v sodni register
Ni zakonske zahteve po vpisu točnega naslova kot sedež, tudi če ga je skupščina sprejela. Celo bolj ekonomično je, da se vpiše le kraj, med tem ko se točni naslov za pošiljanje pošte vpiše kot poslovni naslov. Predlagatelj je predložil prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe z dne 3. 10. 2018 z ugotovitvijo višine poslovnih deležev nekdanjega družbenika in sklep skupščine z dne 1. 10. 2018, da se udeleženec s 1. 10. 2018 izključi iz družbe. Bistvena je volja družbenikov v sklepu skupščine, da se udeleženca izključi iz družbe. Ali so na skupščinah sprejeti sklepi veljavni ali pa so nični oziroma izpodbojni ni predmet tega registrskega postopka.
povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - delen uspeh - povračilo stroškov nasprotni stranki - plačilo sorazmernega dela stroškov - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1, po katerem mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Zmotno je stališče tožnika, da toženca v tej pravdi nista uspela. Uspeh je lahko tudi delen (kot v obravnavanem primeru), kar pomeni da mora ob celotnem uspehu oproščene stranke (tu tožencev) nasprotnik plačati celo sodno takso, v primeru delnega uspeha, pa jo mora plačati delno, torej v preostanku (v obsegu kot sta toženca uspela v sporu), ki je oproščena stranka v okviru četrtega odstavka 15. člena ZST-1 ni bila dolžna plačati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - lažji zvin vratne hrbtenice - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Neme predhodne degenerativne spremembe ne predstavljajo podlage za znižanje odškodnine.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1.
nagrada in stroški izvedenca - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec odgovoril tudi na nekatera dodatna vprašanja, ki so jih izpostavili tožeča stranka, druga tožena stranka in stranski intervenient. Zato mu pripada določena nagrada s stroški.
Ugotovljene namreč niso bile okoliščine, ki bi kazale, da je bila obsojenka (ves čas) nezmožna za delo, temveč je vzrok neizpolnitve obveznosti v njenem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha strank - delni uspeh v pravdi - potrebni stroški - stroški odgovora na pritožbo
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ki je bil izdan po pravnomočni odločitvi o glavnem zahtevku, ne bi smelo odločati tudi o pritožbenih stroških. Ker višje sodišče o njih ni odločalo (kljub temu, da se je v razlogih do njih opredelilo), je pravilno to storilo sodišče prve stopnje, ki je prvič odločalo o stroških vsega postopka. V primeru spremembe odločbe po vložitvi pravnega sredstva sodišče odloči o stroških vsega postopka, iz razloga, ker je prišlo do spremembe uspeha strank v postopku.
neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - udeleženci postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Kadar sodišče začne postopek izbrisa po uradni dolžnosti, zakon udeležencem postopka izbrisa ne daje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče postopek izbrisa ustavi.
Pritožnika, ki se s pritožbo zavzemata za zavrnitev upnikova ugovora in za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, po zakonu (ZFPPIPP) nimata niti statusa udeležencev postopka izbrisa.
Ker sta pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa iz sodnega registra vložili osebi, ki po zakonu te pravice nimata, njuna pritožba zoper sklep registrskega sodišča o ustavitvi postopka izbrisa ni dovoljena.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo vročanje v skladu z določbami 139. člena ZPP, poleg tega pa bi se toženi stranki lahko očitalo zlorabo pravic (zavlačevanje postopka), saj je listine, ki jih je očitno prejela, potem sodišču vrnila z očitkom, da jih ni prejela in da naj jih sodišče vroča ponovno.
Pritožbeni razlogi, da je sodišče sodbo napačno vročilo stranki, ne pa pooblaščencu, ki ga je v tistem trenutku imela (pred tem in v trenutku odločanja višjega sodišča pa ne), pa niso pomembni za samo odločitev, saj je sodišče prve stopnje potem sodbo ponovno vročalo pooblaščencu, ki se je nanjo pravočasno pritožil, torej ne gre za takšno napako, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - stanje v naravi - skupni del stavbe v etažni lastnini
Določitev zemljišča kot javnega dobra v postopku, v katerem predlagatelji niso sodelovali, ni ovira za ugotovitev, da ta nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi.
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo (43. člen). Ta zakonodajalčeva odločitev je (tudi) rezultat spoznanja o še večji raznolikosti primerov, kot je bila zaznana ob uveljavitvi ZVEtL. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
Na podlagi ugotovitev o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe ter sosednje šole in o dejanski rabi nepremičnine, iz katere je nastala sporna parcela, v obdobju od izgradnje do zaključka zaokrožitve območja šole in površin, ki sodijo k stanovanjski stavbi, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost stanju v naravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00021825
ZASP člen 81. OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 214, 214/2.
avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - višina nadomestila - individualna pogodba - letna tarifa - neprerekana dejstva
Glede na to, da je tožena stranka višini ugovarjala, tožbeni zahtevek ob sklicevanju na 2. in 3. člen Skupnega sporazuma ni utemeljen. O višini nadomestila sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti po kriterijih drugega odstavka 214. člena ZPP, ampak bi morala tožeča stranka svoje (konkretizirane) trditve o višini zahtevka dokazati.
ZDDV-1-UPB2 člen 41, 44, 44/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 54, 54/3.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - davek na promet nepremičnin - davek na dodano vrednost (DDV)
Znižana davčna stopnja se uporablja tudi za stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, če so del socialne politike. V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je 11. točka podrobneje obrazložena, med ostalim je v tretjem odstavku pojasnjeno, da je za namene tega člena stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m². Po pojasnilu takratne DURS, št. 4230-236 z dne 28.10.2008 pa se davek po znižani stopnji obračuna tudi pri prodaji, ki jo opravi gradbeno podjetje (investitor) davčnemu zavezancu, ki stanovanje kupuje z namenom nadaljnje prodaje.
ZFPPIPP člen 234, 234/3, 423, 423/2. ZPP člen 365, 365-1.
sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva tudi določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži le družbenik dolžnika.