Ob zmotnih zaključkih, da za toženo stranko ni bil sporen obstoj terjatve in posledično seveda obstoj hipoteke, je sodišče prve stopnje toženo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko ni izvedlo po toženi stranki predlaganih dokazov za ugotavljanje teh odločilnih dejstev in je takšna kršitev bila storjena tudi s tem, ko se do določenih dokaznih predlogov sploh ni opredelilo. Prav ima pritožba, da je zaradi neizvedbe dokazov, za katere tožena stranka zatrjuje, da bodo potrdili, da je kreditna obveznost prenehala, posledično pa hipoteka na toženčevi nepremičnini, sodišče prve stopnje (zaenkrat) zmotno in nepopolno ugotovilo tudi dejansko stanje.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 101, 101/1, 267. OZ člen 101, 101/1, 117, 117/3. ZPP člen 313.
dvostranska pogodba - pravilo sočasne izpolnitve - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - rok za izpolnitev obveznosti - delna neizpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti - uveljavljanje izločitvene pravice
Določba prvega odstavka 101. člena OZ določa, da v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla. Drugi odstavek istega člena določa, da če pa na sodišču ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.
Iz sodne prakse izhaja, da gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru toženca ugodi (na način, da v izreku sodbe izreče pogoj, da je toženec dolžan izpolniti le, če obenem tudi tožnik izpolni svojo obveznost), deloma zavrne tožbeni zahtevek tožnika. Prisodi tožniku torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahteval.
Teorija v primeru delne neizpolnitve poudarja, da je treba izhajati iz okoliščin primera. Če je popolna izpolnitev bistven element med strankama, je treba delno delno neizpolnitev obravnavati enako kot neizpolnitev, sploh če obveznost nasprotne stranke ni deljiva. Ta ima v tem primeru pravico uveljavljati ugovor v celoti in zadržati svojo izpolnitev toliko časa, dokler stranka, ki zamuja, ni pripravljena izpolniti manjkajočega dela pomanjkljive izpolnitve.
Tožničina izpolnitev je deljiva (plačilo kupnine po delih), toženkina pa ne (izstavitev zk. listine), zato je toženkin ugovor neizpolnjene pogodbe utemeljen.
ZPSPP v 12. členu določa, da se najemna pogodba za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za kasnejše spremembe ali dopolnitve pogodbe. Zatrjevani ustni dogovor se nanaša na bistveno sestavino najemne pogodbe (trenutek začetka obveznosti plačevanja najemnine), zato ga ni mogoče uvrstiti pod tretji odstavek 51. člena oziroma pod drugi odstavek 56. člena OZ (ustni dogovor o stranskih točkah). Hkrati pa zanj ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 51. člena oziroma tretjega odstavka 56. člena OZ. Z njim se sicer zmanjšujejo obveznosti tožene stranke kot najemnika, vendar se hkrati povečujejo obveznosti tožeče stranke kot najemodajalca, ki za oddajo prostora v najem dobi odmeno za krajše obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019307
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 454, 454/2, 458, 458/1, 495. ZPreZP-1 člen 14, 14/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljena dejstva - nedopustni pritožbeni razlogi - odločitev brez izvedbe naroka - stroški izterjave - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala izvedbe naroka za glavno obravnavo. Tako kot sodišče prve stopnje pa tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da v tej zadevi ne bi bilo mogoče odločiti zgolj na podlagi pisnih dokazov. Zato je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti narok za glavno obravnavo neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno kot stroške izvršilnega postopka priznalo nadomestilo stroškov izterjatve po 14. členu ZPreZP-1. Takšna odločitev ni v skladu z določilom tretjega odstavka 14. člena ZPreZP-1, po katerem se stroški izterjave iz prvega odstavka tega člena ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - vzročna zveza - solidarna odgovornost - višina nastale škode
Glede na jasen opis poteka pretepa, kot ga vsebuje izrek pravnomočne kazenske sodbe, ne more biti nobenega dvoma, da sta tožnika poškodovala oba toženca in da sta mu pri tem povzročila tudi premoženjsko škodo. Toženca vzročne zveze med njunim ravnanjem in nastalo premoženjsko škodo nista uspela izpodbiti.
Sodišče je sklep II K 17398/2010 z dne 12. 11. 2017 in plačilni nalog z dne 24. 11. 2017 obsojenki vročilo dne 5. 1. 2018 tako, da ji je navedena pisanja vročila njena stečajna upraviteljica, ki jo je sodišče zaprosilo za vročitev pisanj obsojenki, sodni vročevalec pa je osebno vročitev opravil dne 16.1.2018. Obsojenki je torej sodišče sodni pisanji vročalo na dva načina, pri čemer 117. člen ZKP predvideva, da se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku, lahko pa tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje, neposredno pri tem organu. Vročanje sodnega pisanja obsojenki po stečajni upraviteljici torej ni predvideno kot eden od načinov vročanja po 117. členu ZKP, kar pomeni, da je do pravilne vročitve obsojenki prišlo šele 16. 1. 2018, ko ji je pisanje osebno vročil pooblaščeni vročevalec kot fizična oseba, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku in ki ga je za osebno vročitev obsojenki angažiralo sodišče, od tega dne pa je začel tudi teči 8-dnevni rok za pritožbo. Sklep II K 17398/2010 z dne 21. 11. 2017 je postal pravnomočen dne 25. 1. 2018, 30-dnevni rok za vložitev predloga za oprostitev stroškov kazenskega postopka pa je glede na zgoraj navedeno začel teči dne 26. 1. 2018 in se je iztekel dne 26. 2. 2018, kar pomeni, da je bil predlog za oprostitev stroškov kazenskega postopka, vložen s strani stečajne upraviteljice obsojenke dne 20. 2. 2018, pravočasen in ga sodišče ne bi smelo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00023325
OZ člen 155. ZVPot člen 4, 6, 7, 10. ZPP člen 227, 286.a, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
obravnava pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - edicijska dolžnost - pomivalni stroj - električni udar - stvarna napaka
Pritožbeno sodišče je opravilo obravnavo in na njej odpravilo kršitev postopka, storjeno v pritožnikovo škodo.
Pomivalni stroj, pri uporabi katerega je prišlo do električnega udara, predstavlja stvar z napako, saj ni izdelan pravilno, ker mu manjka v prometu predpostavljena lastnost (varna uporaba električnega aparata), ki jih imajo druge istovrstne stvari oziroma, ker njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.
SPZ člen 67, 115, 117. ZPP člen 7, 196, 285. OZ člen 393, 393/2, 395.
bančna garancija - odgovornost - etažni lastnik - enotni sosporniki - nujni sosporniki - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo
Odgovornost etažnih lastnikov iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije ni nerazdelna. Upravičenec iz garancije je tisti, ki je dejansko prejel znesek, do katerega sicer naj ne bi bil upravičen. Gre torej za enotne sospornike, ki pa niso nujni sosporniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00020468
OZ-UPB1 člen 165, 335. 335/1, 352, 352/1, 353.. ZPP-UPB3 člen 7, 212.
zastaranje odškodninske terjatve - pričakovana bodoča škoda - zapadlost odškodninske obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - dolžna skrbnost oškodovanca - prepozna vložena tožba - oprostilna kazenska sodba - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Zastaranje začne teči, ko ima oškodovanec ob običajni vestnosti možnost izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek, to je poznavanje okoliščin, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - neodplačni prenos premoženja - izpodbijanje zakonske domneve
Ugovor je bil tako vložen le glede obstoja ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej glede neodplačnega prenosa, ki je sicer dokazano s sodbo in niti ni sporno, saj dolžnik priznava, da je nepremičnino neodplačno prenesel na hčer, sporen pa je bil namen sklenitve take pogodbe, ki ga je dolžnik izpodbijal, upravitelj pa temu ni substancirano nasprotoval in sploh ni navedel ničesar o morebitni insolventnosti dolžnika v času sklenitve darilne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00059534
SZ-1 člen 111., 111/2.. SPZ člen 92, 92/1.. OZ člen 103.
tožba na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - neplačilo obrokov
Tožnica je lastnica spornega stanovanja, ki ga je s pogodbo o finančnem leasingu z dne 8. 12. 2015 dala v leasing tožencu. Toženec dalj časa ni poravnaval leasing obrokov, tudi po večkratnem opominjanju ni poravnal večjega števila zapadlih terjatev. V zamudi je bil z več kot 1/8 pogodbene obveznosti. Tožnica je zato 6. 5. 2016 odstopila od pogodbe. Prvostopenjsko sodišče je prepričljivo ugotovilo, da je tožnica odstopila od pogodbe upravičeno in da toženec najkasneje od takrat (od 6. 5. 2016) uporablja sporno stanovanje brez veljavnega pravnega naslova.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - navedba listin, ki so podlaga za vpis - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga
S popolno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju so se spremenila pravila zemljiškoknjižnega postopka. Spremenila so se tudi pravila o tem, katere procesne pomanjkljivosti so odpravljive.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - presoja pogojev
Sodišče prve stopnje se je namreč v 4. točki obrazložitve sklepa pravilno sklicevalo na izpolnjene pogoje iz 131. člena ZSKZDČEU za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe ter hkrati v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da pa razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 132. člena tega zakona niso podani. Le v teh, taksativno naštetih primerih, je torej mogoče predlog države izdajateljice pravnomočne sodne odločbe zavrniti, v vseh drugih mora domače sodišče, kot je to z napadenim sklepom storilo sodišče prve stopnje, takšnemu predlogu slediti.
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude - neizpolnitve obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ker sta se pravdni stranki pogodbeno dogovorili, da je dolžna tožena stranka pravilno izstavljen račun potrditi v roku 5 delovnih dni od prejema in obveznost poravnati v roku 45 dni dneva potrditve, je za nastanek zamude bistveno vprašanje, ali je tožena stranka sporna računa dejansko prejela in kdaj.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugotovljeno dejansko stanje - vezanost na dejansko stanje - zavezanec za plačilo stroškov dobave toplotne energije
Ker je po prvostopenjskem sodišču ugotovljeno dejansko stanje za pritožbeno sodišče danost, je preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava treba izvesti na podlagi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da iztoževana terjatev ni prenehala.
Pritožnikovo pravno stališče, da je plačilo stroškov, nastalih z uporabo nepremičnine, pogoj za pravno veljavno prodajo nepremičnine, je zgrešeno.
začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem - neizpodbojna zakonska domneva o seznanjenosti upnika z začetkom stečajnega postopka - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice - povod za tožbo - izdaja izbrisne pobotnice
Čas, ki ga pritožnica potrebuje za izdajo izbrisne pobotnice, je v njeni sferi, pri čemer je do vložitve tožbe vsekakor imela zadosti časa, da bi v stečajnem postopku vsaj umaknila prijavo terjatve.
Ne samo, da ZFPPIPP v četrtem odstavku 122. člena določa neizpodbojno domnevo, da je bila pritožnica o začetem stečajnem postopku nad zastaviteljem in o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic seznanjena, upravitelj jo je o tem dejstvu celo izrecno obvestil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020899
KZ-1 člen 240, 240/1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - dokazna ocena - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - razlogi o odločilnih dejstvih
Odločilno je namreč samo sklepanje zavarovalnih pogodb za avtomobilska zavarovanja, v katerih je obdolženka zavarovance razvrstila v nižje zavarovalne razrede, kot bi jim dejansko pripadali in kot so to tekom postopka potrdile priče, zaposlene pri zavarovalnici, katerih izpovedb pa sodišče prve stopnje ni ocenilo oziroma je sprejelo dokazno oceno, ki je v bistvu v nasprotju z njihovimi izpovedbami.
ZVEtL-1 člen 3, 29, 43, 43/1, 43/2, 57, 57/1.. ZVEtL člen 18, 26, 26/3. ZNP člen 26, 26/3, 30, 31.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - prenos pravice uporabe - kršitev pravice do izjave - nepravdni postopek - dokazni sklep - narok - udeležba občine - pravica do vložitve pravnega sredstva
ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/2, 9, 9/1, 17, 18, 18.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - pogoji za izdajo - upnikovo trditveno breme - izkazanost pogojev - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - poziv k dopolnitvi predloga - pravica do izjave - dokazni standard verjetnosti
Stranka, ki zahteva izdajo naloga za zamrznitev, mora zaradi narave postopka in vezanosti sodišča na kratek rok (prvi odstavek 18. člena Uredbe) v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje, da je ukrep zavarovanja v obliki naloga nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez naloga poznejša izvršitev sodne odločbe ovirana ali precej otežena.