Upoštevajoč merilo posebej skrbnega voznika, kolesar ob ugotovljenih okoliščinah za voznika kombija ne bi smel biti nepričakovan, zaradi česar je povsem na mestu zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za popolno oprostitev odgovornosti voznika kombija.
neposlovna odškodninska obveznost - vmesna sodba - dokazni standard pretežne verjetnosti - obstoj škode - vprašanje obstoja škode - višina škode - nova škoda - bodoča škoda - gotova bodoča škoda - zastaranje odškodninske terjatve - dokaz z izvedencem - dokaz z novim izvedencem
Odločitev sodišča, da je tožniku po sojenju v prvi pravdi nastala nova škoda, je pravilna. Gre za škodo, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano v času sojenja ali sklepanja izvensodne poravnave o odškodnini. Zanjo je značilno, da je ob prvem sojenju ali sklepanju poravnave ni bilo mogoče pričakovati kot gotovo bodočo škodo. Slednja se na podlagi 182. člena OZ v zvezi s 179. členom istega zakona upošteva in zanjo prisodi oškodovancu odškodnina ob prvem sojenju, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti. Če pa tedaj še ni gotovo oziroma predvidljivo, ali bo nadaljnja škoda sploh nastala oziroma če bo, kakšen bo njen obseg, je mogoče v novem postopku zahtevati dodatno odškodnino.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/2, 405/5. URS člen 22.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - obravnava ugovora na naroku - nov razlog - pravica do izjave - novela ZFPPIPP-G
Da je obravnavana situacija, ko je po vsebini nov ugovorni razlog upnik uveljavljal šele na naroku 15. 6. 2018 (ta je bil razpisan v zvezi z obravnavo ugovora iz prvotno uveljavljanega razloga) narekovala preložitev naroka in izvedbo postopka po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, nenazadnje izhaja tudi iz določbe petega odstavka 405. člena ZFPPIPP, na podlagi katere na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Ta predpostavlja izvedbo postopka po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, ko se sodišče seznani s ponujenim trditvenim in dokaznim gradivom, da v okviru priprav na narok lahko poskrbi za uspešno izvedbo dokaznega postopka na njem (kot je npr. vabljenje morebiti predlaganih prič na narok).
OZ člen 72, 72/1, 271, 271/2, 271/3, 271/4. ZIZ člen 38, 38/5, 75, 75/1, 75/2.
ugovor po izteku roka - ugovor dolžnika po izteku roka - izpolnitev dolžnika ali tretjega - pooblaščenec - prekoračitev pooblastila - nadaljevanje izvršbe - nadaljevanje odložene izvršbe pred pretekom časa - izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo dolžnikovemu ugovoru po izteku roka zaradi celotnega poplačila upnikove terjatve. Upnika sta neutemeljeno nasprotovala dolžnikovemu ugovoru, v katerem je ta trdil, da je dne 28. 6. 2018 plačal upnikovo terjatev s plačilom zneska 220.270,27 EUR. Iz potrdila o plačilu, ki je bil priložen ugovoru dolžnika z dne 2. 7. 2018, je namreč razvidna opravilna številka te zadeve, že samo dejstvo, da je dolžnik vložil ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljal, pa je treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe (tretji odstavek 271. člena OZ). Zakon za takšno soglasje dolžnika namreč ne zahteva nobene posebne oblike. Glede na navedeno ni pravno pomembno, ali je pooblaščenka dolžnika imela pooblastilo dolžnika za poplačilo dolga, nenazadnje pa lahko zastopani odobri dejanje, ki predstavlja prekoračitev pooblastila, kar je dolžnik prav tako storil najkasneje z vložitvijo ugovora (prvi odstavek 72. člena OZ). Da denar na fiduciarnem računu pooblaščenke ni bil dolžnikov, temveč naj bi pripadal A. A., upnik v pritožbi uveljavlja prvič, pri čemer ne navaja, da tega dejstva ni mogel navesti prej, nasprotno, navaja celo, da je imel ta podatek, zato navedeno dejstvo predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto ter je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Upnik se je s prejemom ugovora dolžnika v izjavo seznanil s tem, da dolžnik plačilo s strani njegove pooblaščenke oziroma tretje osebe šteje kot plačilo izterjevane terjatve, s katerim se je dolžnik strinjal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021798
ZST-1 člen 16, 21, 21/1. ZUstS člen 43, 44. URS člen 155, 161, 161/1. ZPP člen 206, 206/4.
razveljavitev dela zakona - učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - vrnitev sodne takse - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Ker razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, odločba ustavnega sodišča ne more učinkovati na pravnomočno odločbo o plačilu sodne takse v pravnomočno končanem pravdnem postopku. Pri tem sklep o odmeri sodne takse ni procesni sklep, ampak je meritorni sklep, s katerim je bil postopek odmere sodne takse pravnomočno končan, saj tožniki plačilnemu nalogu niso ugovarjali in so takso plačali, prav tako pa tudi niso dali pobude za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
Četrti odstavek 206. člena ZPP omogoča sodišču prekinitev postopka, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče lahko predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja, ki se izda v obliki sklepa. Gre za ukrep sodišča zaradi pospešitve postopka in krepitve pravne varnosti v določenih situacijah, ne pa za pravno sredstvo stranke.
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude - neizpolnitve obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ker sta se pravdni stranki pogodbeno dogovorili, da je dolžna tožena stranka pravilno izstavljen račun potrditi v roku 5 delovnih dni od prejema in obveznost poravnati v roku 45 dni dneva potrditve, je za nastanek zamude bistveno vprašanje, ali je tožena stranka sporna računa dejansko prejela in kdaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00023325
OZ člen 155. ZVPot člen 4, 6, 7, 10. ZPP člen 227, 286.a, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
obravnava pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - edicijska dolžnost - pomivalni stroj - električni udar - stvarna napaka
Pritožbeno sodišče je opravilo obravnavo in na njej odpravilo kršitev postopka, storjeno v pritožnikovo škodo.
Pomivalni stroj, pri uporabi katerega je prišlo do električnega udara, predstavlja stvar z napako, saj ni izdelan pravilno, ker mu manjka v prometu predpostavljena lastnost (varna uporaba električnega aparata), ki jih imajo druge istovrstne stvari oziroma, ker njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00020468
OZ-UPB1 člen 165, 335. 335/1, 352, 352/1, 353.. ZPP-UPB3 člen 7, 212.
zastaranje odškodninske terjatve - pričakovana bodoča škoda - zapadlost odškodninske obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - dolžna skrbnost oškodovanca - prepozna vložena tožba - oprostilna kazenska sodba - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Zastaranje začne teči, ko ima oškodovanec ob običajni vestnosti možnost izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek, to je poznavanje okoliščin, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Sodišče je sklep II K 17398/2010 z dne 12. 11. 2017 in plačilni nalog z dne 24. 11. 2017 obsojenki vročilo dne 5. 1. 2018 tako, da ji je navedena pisanja vročila njena stečajna upraviteljica, ki jo je sodišče zaprosilo za vročitev pisanj obsojenki, sodni vročevalec pa je osebno vročitev opravil dne 16.1.2018. Obsojenki je torej sodišče sodni pisanji vročalo na dva načina, pri čemer 117. člen ZKP predvideva, da se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku, lahko pa tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje, neposredno pri tem organu. Vročanje sodnega pisanja obsojenki po stečajni upraviteljici torej ni predvideno kot eden od načinov vročanja po 117. členu ZKP, kar pomeni, da je do pravilne vročitve obsojenki prišlo šele 16. 1. 2018, ko ji je pisanje osebno vročil pooblaščeni vročevalec kot fizična oseba, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku in ki ga je za osebno vročitev obsojenki angažiralo sodišče, od tega dne pa je začel tudi teči 8-dnevni rok za pritožbo. Sklep II K 17398/2010 z dne 21. 11. 2017 je postal pravnomočen dne 25. 1. 2018, 30-dnevni rok za vložitev predloga za oprostitev stroškov kazenskega postopka pa je glede na zgoraj navedeno začel teči dne 26. 1. 2018 in se je iztekel dne 26. 2. 2018, kar pomeni, da je bil predlog za oprostitev stroškov kazenskega postopka, vložen s strani stečajne upraviteljice obsojenke dne 20. 2. 2018, pravočasen in ga sodišče ne bi smelo zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00059534
SZ-1 člen 111., 111/2.. SPZ člen 92, 92/1.. OZ člen 103.
tožba na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - neplačilo obrokov
Tožnica je lastnica spornega stanovanja, ki ga je s pogodbo o finančnem leasingu z dne 8. 12. 2015 dala v leasing tožencu. Toženec dalj časa ni poravnaval leasing obrokov, tudi po večkratnem opominjanju ni poravnal večjega števila zapadlih terjatev. V zamudi je bil z več kot 1/8 pogodbene obveznosti. Tožnica je zato 6. 5. 2016 odstopila od pogodbe. Prvostopenjsko sodišče je prepričljivo ugotovilo, da je tožnica odstopila od pogodbe upravičeno in da toženec najkasneje od takrat (od 6. 5. 2016) uporablja sporno stanovanje brez veljavnega pravnega naslova.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugotovljeno dejansko stanje - vezanost na dejansko stanje - zavezanec za plačilo stroškov dobave toplotne energije
Ker je po prvostopenjskem sodišču ugotovljeno dejansko stanje za pritožbeno sodišče danost, je preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava treba izvesti na podlagi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da iztoževana terjatev ni prenehala.
Pritožnikovo pravno stališče, da je plačilo stroškov, nastalih z uporabo nepremičnine, pogoj za pravno veljavno prodajo nepremičnine, je zgrešeno.
začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem - neizpodbojna zakonska domneva o seznanjenosti upnika z začetkom stečajnega postopka - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice - povod za tožbo - izdaja izbrisne pobotnice
Čas, ki ga pritožnica potrebuje za izdajo izbrisne pobotnice, je v njeni sferi, pri čemer je do vložitve tožbe vsekakor imela zadosti časa, da bi v stečajnem postopku vsaj umaknila prijavo terjatve.
Ne samo, da ZFPPIPP v četrtem odstavku 122. člena določa neizpodbojno domnevo, da je bila pritožnica o začetem stečajnem postopku nad zastaviteljem in o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic seznanjena, upravitelj jo je o tem dejstvu celo izrecno obvestil.
ZVEtL-1 člen 3, 29, 43, 43/1, 43/2, 57, 57/1.. ZVEtL člen 18, 26, 26/3. ZNP člen 26, 26/3, 30, 31.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - prenos pravice uporabe - kršitev pravice do izjave - nepravdni postopek - dokazni sklep - narok - udeležba občine - pravica do vložitve pravnega sredstva
ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020899
KZ-1 člen 240, 240/1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - dokazna ocena - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - razlogi o odločilnih dejstvih
Odločilno je namreč samo sklepanje zavarovalnih pogodb za avtomobilska zavarovanja, v katerih je obdolženka zavarovance razvrstila v nižje zavarovalne razrede, kot bi jim dejansko pripadali in kot so to tekom postopka potrdile priče, zaposlene pri zavarovalnici, katerih izpovedb pa sodišče prve stopnje ni ocenilo oziroma je sprejelo dokazno oceno, ki je v bistvu v nasprotju z njihovimi izpovedbami.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - presoja pogojev
Sodišče prve stopnje se je namreč v 4. točki obrazložitve sklepa pravilno sklicevalo na izpolnjene pogoje iz 131. člena ZSKZDČEU za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe ter hkrati v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da pa razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 132. člena tega zakona niso podani. Le v teh, taksativno naštetih primerih, je torej mogoče predlog države izdajateljice pravnomočne sodne odločbe zavrniti, v vseh drugih mora domače sodišče, kot je to z napadenim sklepom storilo sodišče prve stopnje, takšnemu predlogu slediti.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/2, 9, 9/1, 17, 18, 18.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - pogoji za izdajo - upnikovo trditveno breme - izkazanost pogojev - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - poziv k dopolnitvi predloga - pravica do izjave - dokazni standard verjetnosti
Stranka, ki zahteva izdajo naloga za zamrznitev, mora zaradi narave postopka in vezanosti sodišča na kratek rok (prvi odstavek 18. člena Uredbe) v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje, da je ukrep zavarovanja v obliki naloga nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez naloga poznejša izvršitev sodne odločbe ovirana ali precej otežena.
SPZ člen 67, 115, 117. ZPP člen 7, 196, 285. OZ člen 393, 393/2, 395.
bančna garancija - odgovornost - etažni lastnik - enotni sosporniki - nujni sosporniki - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo
Odgovornost etažnih lastnikov iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije ni nerazdelna. Upravičenec iz garancije je tisti, ki je dejansko prejel znesek, do katerega sicer naj ne bi bil upravičen. Gre torej za enotne sospornike, ki pa niso nujni sosporniki.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - navedba listin, ki so podlaga za vpis - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga
S popolno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju so se spremenila pravila zemljiškoknjižnega postopka. Spremenila so se tudi pravila o tem, katere procesne pomanjkljivosti so odpravljive.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - neodplačni prenos premoženja - izpodbijanje zakonske domneve
Ugovor je bil tako vložen le glede obstoja ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej glede neodplačnega prenosa, ki je sicer dokazano s sodbo in niti ni sporno, saj dolžnik priznava, da je nepremičnino neodplačno prenesel na hčer, sporen pa je bil namen sklenitve take pogodbe, ki ga je dolžnik izpodbijal, upravitelj pa temu ni substancirano nasprotoval in sploh ni navedel ničesar o morebitni insolventnosti dolžnika v času sklenitve darilne pogodbe.