obnova postopka - pravni interes za vložitev predloga - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - začetek teka roka za obnovo postopka - začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo - sodne počitnice - zamuda roka - sprememba sodne prakse - sprememba sodne prakse kot obnovitveni razlog
Res je tožena stranka izvedela za zatrjevano novo dejstvo že na prvi stopnji postopka I Pg 242/2014, vendar je treba upoštevati specifične okoliščine v zadevi. Dokler je toženka utemeljeno štela, da je z zahtevkom zoper zavarovalnico uspela, ni imela nobenega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo. Če bi z zahtevkom (pravnomočno) uspela, bi od zavarovalnice dobila povrnjeno škodo, ki ji je v zvezi s škodnim dogodkom nastala, tudi škodo, ki jo je plačala Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Šele ko je Višje sodišče v Mariboru sodbo spremenilo in zahtevek zavrnilo, pri čemer je pritrdilo ugovorom zavarovalnice (tudi tistemu glede vnaprejšnje pavšalne odškodnine), je nastala situacija, da je tožena stranka mogla navesti sodišču nova dejstva. Pritožba zato pravilno opozarja, da bi sodišče kot začetek teka roka iz 10. točke prvega odstavka 396. člena ZPP moralo šteti dan, ko je toženka prejela sodbo Višjega sodišča v Mariboru.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - ambulantno zdravljenje
Pravno podlago za odločitev v konkretni zadevi predstavlja določba 44.c člena ZZVZZ. Predhodna odobritev oziroma predhodna napotitev zavoda ni pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini za opravljeno ambulantno oziroma nebolnišnično zdravljenje, kadar ne gre za zdravstvene stroitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.
Torej je vzrok za nastanek škodnega dogodka v opustitvi toženkinega zavarovanca, ker ni zagotovil tožniku primerne obutve za delo na razmočenem in blatnem terenu, tožnikova poškodba pa je posledica in s tem v vzročni zvezi te opustitve toženkinega zavarovanca, zato je odgovornost toženkinega zavarovanca krivdna (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ).
Morebitna ugotovitev nedopustnosti izvršbe ne utemeljuje že sama po sebi tudi odškodninske odgovornosti toženca oziroma upnika v postopku zavarovanja in izvršbe, brez konkretnih navedb in dokazov o zlorabi procesnih pravic s strani toženca.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 159.. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožnik je verbalno nadlegoval takrat mladoletne priče, pri čemer sta se dve počutili grozno, mati ene od njih je izpovedala, da je bila hči prestrašena in ji je bilo nerodno iz razloga, ker jo je tožnik enkrat "diral" po vratu. Prav tako vprašanja iz osebnega življenja, ali ima priča fanta in podobno, pomenijo nedopusten poseg v osebno integriteto mladoletnih dijakinj. Več ravnanj tožnika predstavlja hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in kršitev po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pri čemer je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je moral tožnik zavedati svojih ravnanj in je torej tožnik kršitve storil najmanj iz hude malomarnosti. Tožnikova ravnanja so tudi v nasprotju s 33., 34., 37. členom ZDR-1, saj mora delavec dela opravljati vestno in upoštevati tudi zahteve in navodila delodajalca, v konkretnem primeru pa je to bilo še toliko bolj potrebno, ker gre za institucijo za varovanje oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, kjer je ničelna toleranca do vsakih spolnih nadlegovanj ali podobnih ravnanj še toliko bolj pomembna.
Tožniku pripada pravica do nadomestila za neizrabljeni letni dopust, ne glede na to, ali je zanj zaprosil ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo
Kršitve, zaradi katerih lahko delodajalec delavcu redno iz krivdnega razloga odpove pogodbo o zaposlitvi, morajo biti storjene po tem, ko delavec prejme opozorilo pred odpovedjo in le v takem primeru lahko delodajalec uporabi ta institut.
krivdna odškodninska odgovornost - povzročitev škode - nogomet - poškodba pri igranju nogometa - kršitev športnih pravil - namerno ravnanje
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da pri športih, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, redno prihaja do telesnih stikov med udeleženci, nevarnost poškodb pa je večja. Tako se tudi pri nogometu praktično ni mogoče izogniti poškodbam, saj ta šport tudi ob upoštevanju pravil spremlja stopnja nevarnosti vzajemnega poškodovanja. Povzročitelj tako odgovarja le za poškodbe, ki nastanejo z grobo kršitvijo športnih pravil, medtem ko tveganje "običajnih" kršitev nosijo oškodovanci sami.
ZIZ-UPB4 člen 165, 181, 181/2. ZSReg-UPB2 člen 34. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-15.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - izvršba na poslovni delež družbenika - bistvena kršitev določb postopka
V predmetni zadevi gre za postopek po uradni dolžnosti in sicer je zaznamba sklepa o izvršbi eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na delež družbenika. To pomeni, da se za postopek ne uporabljajo samo določbe ZSReg, temveč tudi določbe ZIZ. Po določbi 165. člena ZIZ sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru (torej pred pravnomočnostjo). Registrsko sodišče kot izvedbeno sodišče v postopku po uradni dolžnosti presojo na podlagi 34. člena ZSReg opravi v omejenem obsegu in se že zaradi načela prirejenosti postopkov ne sme spuščati v presojo vsebinske pravilnosti sklepa o izvršbi.
ZPIZ-2 člen 178, 178/1.. ZUP-UPB2 člen 207, 220.. ZDSS-1 člen 63, 81, 82.
starostna pokojnina - spor polne jurisdikcije - sodno varstvo - procesna predpostavka - predsodni postopek
Po ZDSS-1 in sodni praksi je obseg socialnega spora določen z odločitvijo iz predsodnega upravnega postopka. Kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (63. člen ZDSS-1). Pravilno je torej stališče toženca, da je predmet obravnavanja in odločanja v sodno socialnem sporu določen že z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom, izven predmeta, o katerem je bilo odločeno, pa ni dopustno soditi. Čeprav socialni spor ni pravda, je tudi socialno sodišče vezano na postavljen tožbeni zahtevek.
Način odločanja sodišča v socialnem sporu je določen v 81. in 82. členu ZDSS-1. Po 81. členu ZDSS-1 sodišče s sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit in da je izpodbijani upravni akt pravilen ter zakonit. Če tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali pa v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Pod pogoji iz 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, ob odpravi izpodbijanega upravnega akta tožencu naloži izdajo novega upravnega akta, oziroma odpravi izpodbijani upravni akt in odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka. Primarno je torej uzakonjeno meritorno sojenje. Ker gre za spore polne jurisdikcije, se s sodno odločbo presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in odloči o materialno pravni pravici, o kateri je bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku, in zahtevani s tožbenim zahtevkom. Če o pravici zavarovanca s posamičnim dokončnim aktom ni bilo odločeno, procesne predpostavke za sodno varstvo sploh niso izpolnjene in se posledično tožba zavrže (75. člen ZDSS-1).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020948
OZ člen 147, 147/1, 169, 179, 299, 378.. ZZVZZ člen 40.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zamuda - prikrajšanje pri plači - izguba na zaslužku
V tožnico, ki je stala pri miru, je pri hoji trčil sodelavec, zaradi česar je padla in si poškodovala koleno. Na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Tožena stranka ni dokazala, da je sodelavec tožnice ravnal v danih okoliščinah tako, kot je treba (tj. da je z zadostno pazljivostjo hodil po delavnici, da ne bi v koga trčil), zato se odgovornosti za ravnanje svojega delavca ni razbremenila in je pravilna odločitev, da odgovarja za tožnici povzročeno škodo zaradi tega škodnega dogodka.
Stroškom, ki so tožnici nastali v zvezi s nesrečo pri delu in jih je tožena stranka dolžna kriti (premoženjska škoda), se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem na določbo 40. člena ZZVZZ, ki ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnica je upravičena zahtevati povrnitev stroškov prevoza od tožene stranke, ker gre za pravno priznano škodo.
Tožnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za potne stroške že od dneva nastanka škode. Tožnica je na tožena stranko naslovila odškodninski zahtevek z dne 27. 11. 2015, v katerem je toženo stranko pozvala, naj zahtevano izpolni v roku 15 dni, torej najkasneje do 12. 12. 2015. Ker je tožena stranka tako prišla v zamudo s plačilom potnih stroškov zdravljenja šele 13. 12. 2015, je šele od tega dne dalje tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti celotne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje zaradi nepravočasnega umika dela tožbe, ki se nanaša na prostovoljno izpolnjeni del tožbenega zahtevka, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo delno umaknil 3. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tega dela tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 poudarilo tudi, da narava in namen pravice do pokojnine ter način njenega uživanja terjajo, da se z veljavnostjo za naprej priznajo pravni učinki odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila ugotovljena protiustavnost 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, pri vseh zavarovancih, na položaj katerih je vplivala. Odločitev je bila nujna za polno uresničitev odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-392/98 in za zagotovitev enakega obravnavanja s protiustavno ureditvijo prizadetih zavarovancev, ko gre za uresničevanje njihove pravice iz 1. odstavka 50. člena Ustave RS, torej pravice do socialne varnosti. Za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 je torej po stališču pritožbenega sodišča potrebno upoštevati lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic, ne glede na način vplačila delnic, če so bile vplačane z delom plač. Torej tudi z obveznicami, prejetimi kot del plač, zamenjanimi za delnice. Pritrditi je namreč potrebno pritožnici, da bi drugačno stališče glede izvedbe 3. točke izreka ustavne odločbe, torej da se upošteva le lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic na podlagi vplačila delnic s potrdili za neizplačan del neto izhodiščnih plač iz 25.a člena ZLPP, pomenilo kršitev 14. člena Ustave RS in negacijo pravnih učinkov ustavne odločbe o ugotovitvi protiustavnosti 4. alineje 46. člena ZPIZ.
Tožničina zahteva za novo odmero pokojnine zaradi zmotnega stališča, da se za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe obveznice, ki so se tožnici izplačale kot osebni dohodek in so bile v postopku lastninskega preoblikovanja A. z vplačilom delnic za notranji odkup zamenjane za delnice, ne upoštevajo,je z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma nezakonito zavrnjena. Zato je bilo potrebno na temelju 351. člena ZPP ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopenjsko sodbo spremeniti in razsoditi, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. Torej izpodbijana posamična upravna akta odpraviti in zadevo vrniti v ponovno upravno odločanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - ekonomski razlog
Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi uveljavljala izključno ekonomski razlog, in sicer da dela, ki ga je opravljala pritožnica zaradi upada poslovanja, ne potrebuje več. Tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi tožena stranka morala izvesti reorganizacijo delovnega procesa in ukiniti delovno mesto tožeče stranke. Delodajalec mora v sodnem postopku dokazati le, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi resničen, nima pa sodišče v skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse pristojnosti presojati smotrnosti poslovnih odločitev delodajalca, kar neutemeljeno zatrjuje pritožba.
Tožena stranka je pri odločitvi, kateremu delavcu delovno razmerje preneha, uporabila zakonit kriterij in sicer, katerega delo bo najlažje pogrešila oziroma ga predodelila drugim delavcem.
Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnice 4. 8. 2017 in 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknila 5. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnica tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo zmotno stališče, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov postopka ter da mora povrniti toženi stranki celotne stroške postopka, ker tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka. Pravilno bi moralo sodišče odločiti o stroških na podlagi uspeha v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnica uspela z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnica pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Po določbi 292. člena ZPP senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se končana glavna obravnava začne znova, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembna vprašanja. Ker sklepa o ponovnem odprtju glavne obravnave ni sprejel senat, ki je sprejel odločitev o zaključku glavne obravnave, isti senat pa tudi ni odločal o sami vsebini zadeve, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 3, 6.. ZSV-UPB2 člen 4, 100, 100/1, 100/3.. ZZZDR-UPB1 člen 124.
institucionalno varstvo - polnoletni otrok - preživninska obveznost
Glede na ZZZDR so polnoletni otroci k plačilu storitev institucionalnega varstva za starše zavezani glede na plačilno sposobnost, razen če je podan dejanski stan iz drugega odstavka 124. člena, torej ali je upravičenec polnoletnega otroka preživljal skladno s svojimi sposobnostmi. Odgovor na to vprašanje je pomemben v konkretnem primeru za ugotovitev ali sta tožeči stranki zavezanca za plačilo institucionalnega varstva za svojega očeta kot upravičenca.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
ZUJIK-UPB1 člen 85, 85/1, 85/2, 85/3, 86.. ZUP-UPB2 člen 7, 7/1, 9.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12.
samozaposleni v kulturi - prispevki za socialno varnost - dohodkovni cenzus - dohodek iz dejavnosti
Po 1. odstavku 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da jih ne uveljavljajo v škodo pravic drugih ali ne v nasprotju z javno koristjo. Če so torej podani pogoji za uveljavitev določene pravice, pa je upravičenec ne uveljavlja, ga je treba na to opozoriti in sočasno tudi na pravne posledice opustitve uveljavljanja določene pravice. Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP pa organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stranki mora torej biti dana možnost seznanitve z rezultatom ugotovitvenega postopka in izjave o relevantnih dejstvih in okoliščinah.
Po stališču pritožbenega sodišča se za dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi, ki imajo dohodek iz dejavnosti, lahko šteje le dohodek iz dejavnosti, od katerega se odšteje zakonsko predpisane dajatve in prejemke iz 3. odstavka 85. člena ZUJIK. Samozaposleni v kulturi s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna po ZUJIK pravico v tekočem letu uveljavlja med drugim pod pogojem, da mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Torej, da povprečje dohodkov iz preteklih zadnjih treh let ne presega vsote 12 bruto plač javnih uslužbencev v preteklem koledarskem letu, v obsegu osnovne plače, določene za 35. plačni razred. Po ZUJIK se izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja za vsako tekoče leto, in sicer na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let. Zakon izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa veže na dohodek upravičenca. Za samozaposlenega v kulturi, ki ima dohodek iz dejavnosti, torej na dohodek iz dejavnosti.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor
Tožena stranka zaradi odsotnosti tožnice (dopust) ni imela možnosti, da tožnici zagovor omogoči in oprava zagovora bi bila neizvedljiva tudi v primeru, da bi bil zanj določen rok glede na prejem vabila na zagovor s strani tožnice. Tožnica je vabilo prejela 24. 11. 2017, tožena stranka pa se je s kršitvijo tožnice seznanila dne 26. 10. 2017, ko je bilo izdano poročilo o izvedenem predhodnem preizkusu prijete prijave, tako da je rok za izdajo izredne odpovedi iztekel dne 25. 11. 2017. Po tem datumu tožena stranka zaradi prekluzije odpovedi ne bi mogla več podati. Zato je materialnopravni napačen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka tožnici ni omogočila zagovora pred odpovedjo in da tudi niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 14, 15,18,19,20,23,26. ZIZ-UPB4 člen 17, 17/2, 17/2-3, 21. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
evropski plačilni nalog - Uredba ES št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog - nedovoljene pritožbene novote
Izvršljiv evropski plačilni nalog se v skladu s členom 19 Uredbe prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju (odprava eksekvatur). Morebitne napake v zvezi z vročitvijo evropskega plačilnega naloga (oz. nevročitev plačilnega naloga) lahko zato dolžnik v skladu z določili Uredbe graja zgolj pred sodiščem države članice izvora evropskega plačilnega naloga.