pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - podaljšanje roka za opravo procesnih dejanj - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - postopek z obdolžilnim predlogom
V skladu s 3. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 se glede rokov v postopku o prekršku uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ta pa v VIII. poglavju v členih 89 do 91 uzakonja procesni institut vrnitve v prejšnje stanje, ki obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sklep o varnostnem ukrepu ali vzgojnem ukrepu ali pa o odvzemu premoženjske koristi, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje tako, da bodisi napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v 8-ih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oz. odda pritožbo, o takšnem predlogu pa vselej odloča sodišče, pred katerim teče postopek. Povedano pomeni, da je ta procesni institut namenjen le obdolžencu, ne pa državnemu organu in izključno v primeru zamude glede vložitve napovedi pritožbe oz. pritožbe zoper sodbo in drugih v členu 89 ZKP navedenih primerih, zato je že iz tega razloga pritožbeno uveljavljani predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede zamude roka v zvezi z dopolnitvijo obdolžilnega predloga, neupošteven.
Glede na takšno poslovanje prekrškovnega organa, ki prvega sodišča tudi ni obvestil z zapleti v zvezi s pridobivanjem manjkajočih podatkov iz tujine in s tozadevnim podaljšanjem roka, je prvostopno sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je tako nepopoln obdolžilni predlog zavrglo, kar je v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno pojasnilo, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je takšen sklep prvostopnega sodišča obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka o prekršku (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1), česar pritožba tudi ni ustrezno argumentirala.
Ne glede na sprejeto odločitev prvostopnega sodišča pa je pojasniti, da sme kljub zavrženju obdolžilnega predloga prekrškovni organ vse do zastaranja prekrškovnega pregona vložiti nov obdolžilni predlog, saj za sklep o zavrženju obdolžilnega predloga ne velja ″ne bis in idem″ niti ″res iudicata″, kajti prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom sprejelo le procesno odločitev, ko je nepopoln obdolžilni predlog zavrglo, ni pa presojalo utemeljenosti tako vloženega obdolžilnega predloga, kar prekrškovnemu organu omogoča ponovno vložitev le-tega.
ZST-1 člen 3, 3/10, 34a, 34a/6. ZIZ-UPB4 člen 15, 38, 38/6. ZPP-UPB3 člen 156, 156/1.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - več taksnih zavezancev - ena sodna taksa - sodna taksa za ugovor - solidarno (nerazdelno) plačilo - zavrnitev zahteve za povrnitev pritožbenih stroškov
Vsi trije dolžniki so ugovor vložili v isti vlogi (iz vsebine ugovora je razvidno tudi, da so ugovorni razlogi za vse tri dolžnike enaki) in je zato dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača samo ena sodna taksa.
ZIZ v 197. členu izrecno našteva, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu zneska, dobljenega s prodajo, ter določa vrstni red plačila teh terjatev. Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo. Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (primerjaj tudi 1. člen in 1. točko 16. člena ZIZ) je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje lahko zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov (primerjaj tudi obrazložitev odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-47/15-8 z dne 24. 9. 2015), je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi (pa čeprav se po četrtem odstavku 3. člena ZDavP-2 tudi obresti štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno), zato je določbo 197. člena ZIZ v obravnavanem delu treba upoštevati tako, kot je zapisana, in ne z razlago širiti njenega dometa, kot to stori pritožnica. Na ta način ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku. Sklicevanje pritožnice na 93. člen ZDavP-2 je tako v zvezi s prednostjo pri poplačilu po 197. členu ZIZ neutemeljeno. Da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ), pa tudi še ne pomeni, da se kot prednostne poplačajo tudi obresti (tako sklep VSL II Ip 3041/2015, primerjaj tudi sklepa VSL I Ip 1405/2010 ter II Ip 301/2015).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00019719
ZNIRPJU člen 2, 2/1, 3, 3/2, 3/4. OZ člen 288, 299. ZOFVI člen 81, 81/1. ZZ člen 48, 48/2.
osebe javnega prava - osnovna šola - plača - plače javnih uslužbencev - odprava plačnih nesorazmerij - odprava nesorazmerij v osnovnih plačah - obseg sredstev za izplačilo plač - vračunavanje obresti in stroškov - zamuda dolžnika
26. tožnica je denarni znesek, ki je bil potreben za odpravo plačnih nesorazmerij, pravočasno zahtevala od tožene stranke, namreč 31. 1. 2014. Ker tožena stranka do 1. 3. 2014 potrebnega denarnega zneska ni izplačala, je bila s 1. 3. 2014 sama v zamudi (299. člen OZ).
ZKP člen 4, 8. ZP-1 člen 67, 155, 155/1, 155/1 - 4. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2.
pravica do uporabe lastnega jezika - postopek o prekršku - pravica do tolmača
Pravica do uporabe lastnega jezika v postopku je uzakonjena tudi v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 10. 2010 glede pravice do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, ki je sprejela skupna minimalna pravila, ki se uporabljajo v EU pri tolmačenju in prevajanju v kazenskih postopkih ter v postopkih za izvrševanje Evropskega naloga za prijetje, veljati pa je pričela 15. novembra 2010. Iz te Direktive izhaja (člen 2), da države članice zagotovijo, da se osumljencem ali obdolžencem, ki ne govorijo ali pa ne razumejo jezika zadevnega kazenskega postopka, nemudoma zagotovi tolmačenje med kazenskim postopkom pred preiskovalnimi in drugimi sodni organi, vključno med policijskim zaslišanjem, med zaslišanji pred sodiščem in na kateremkoli potrebnem vmesnem zaslišanju. Države članice tudi zagotovijo, da je, kadar je to potrebno, za zagotovitev pravičnega postopka na voljo tolmačenje za komuniciranje med osumljenci ali obdolženci ter njihovimi pravnimi svetovalci glede zaslišanj v postopku ali vložitve pritožbe ali drugih prošenj v postopku.
Predmetni postopek je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pokazal, da prvostopno sodišče v predmetnem prekrškovnem postopku ni storilo vsega, da bi obdolžencu zagotovilo uresničevanje njegove pravice, da v predmetnem prekrškovnem postopku spremlja postopek v svojem jeziku. Kot pravilno opozarja pritožba, je obdolženec že pred podajo svojega zagovora sodišče seznanil, da slabo razume slovenski jezik, po podanem pravnem pouku, da pa lahko uporablja v postopku svoj jezik in da ima celo pravico do ustnega prevajanja tistega, kar sama navaja, oziroma kar navajajo drugi, pa je v zapisniku o njegovem zaslišanju izostala njegova izjava o tem, ali decidirano zahteva prevajanje samega postopka in prevajanje listin, oziroma drugega ključnega dokaznega gradiva oz. se temu odpoveduje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018785
ZPP člen 37, 80, 137. ZFPPIPP člen 245, 251. ZIZ člen 42. URS člen 25.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stečajni postopek nad toženo stranko - stečajni postopek nad pravno osebo - pravdno nesposobna stranka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - vročanje preko stečajnega upravitelja - sedež odvetnika - pravilno vročanje - pravica do pravnega sredstva - napaka sodišča pri vročanju
Pravno osebo, ki je v stečaju, po zakonu zastopa stečajni upravitelj. Sodišče mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, da pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik in mora v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vsa pisanja vročati njemu. Da je treba vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki v sodnem ali drugem postopku, vročiti upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisan v register, predpisuje tudi 251. člen ZFPPIPP.
Zaradi ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva v primeru napake sodišča pri vročanju ni relevantno, ali bi stranka lahko z vestnim ravnanjem napako sodišča odpravila.
Morebitna ugotovitev nedopustnosti izvršbe ne utemeljuje že sama po sebi tudi odškodninske odgovornosti toženca oziroma upnika v postopku zavarovanja in izvršbe, brez konkretnih navedb in dokazov o zlorabi procesnih pravic s strani toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019371
ZIL-1 člen 47, 47/2. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/2, 9/3. ZPP člen 154, 154/2.
Mogoče je zahtevati prepoved kršitve ravnanj, ki so v ozki povezavi s kršitvijo in jih je glede na okoliščine mogoče pričakovati.
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala še prepoved izvoza, skladiščenja, ponujanja na trgu in oglaševanja. Ne le zato, ker so takšna ravnanja prepovedana po Uredbi št. 207/2009 o blagovni znamki EU, temveč tudi zato, ker je obstajala stvarna nevarnost takšnih ravnanj.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 poudarilo tudi, da narava in namen pravice do pokojnine ter način njenega uživanja terjajo, da se z veljavnostjo za naprej priznajo pravni učinki odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila ugotovljena protiustavnost 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, pri vseh zavarovancih, na položaj katerih je vplivala. Odločitev je bila nujna za polno uresničitev odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-392/98 in za zagotovitev enakega obravnavanja s protiustavno ureditvijo prizadetih zavarovancev, ko gre za uresničevanje njihove pravice iz 1. odstavka 50. člena Ustave RS, torej pravice do socialne varnosti. Za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 je torej po stališču pritožbenega sodišča potrebno upoštevati lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic, ne glede na način vplačila delnic, če so bile vplačane z delom plač. Torej tudi z obveznicami, prejetimi kot del plač, zamenjanimi za delnice. Pritrditi je namreč potrebno pritožnici, da bi drugačno stališče glede izvedbe 3. točke izreka ustavne odločbe, torej da se upošteva le lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic na podlagi vplačila delnic s potrdili za neizplačan del neto izhodiščnih plač iz 25.a člena ZLPP, pomenilo kršitev 14. člena Ustave RS in negacijo pravnih učinkov ustavne odločbe o ugotovitvi protiustavnosti 4. alineje 46. člena ZPIZ.
Tožničina zahteva za novo odmero pokojnine zaradi zmotnega stališča, da se za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe obveznice, ki so se tožnici izplačale kot osebni dohodek in so bile v postopku lastninskega preoblikovanja A. z vplačilom delnic za notranji odkup zamenjane za delnice, ne upoštevajo,je z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma nezakonito zavrnjena. Zato je bilo potrebno na temelju 351. člena ZPP ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopenjsko sodbo spremeniti in razsoditi, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. Torej izpodbijana posamična upravna akta odpraviti in zadevo vrniti v ponovno upravno odločanje.
ZDR-1 člen 2, 9, 9/2, 9/3, 75, 75/3, 92, 92/1, 94, 108, 109, 129, 129/1, 222.. ZDR člen 73, 73/3.. ZKolP člen 4.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek za delovno dobo - plačilo razlike plače - višina dodatka - odmerni odstotek
Določbi 9. in 22. člena ZDR-1 je treba razlagati tako, da sta predmet kolektivnega dogovarjanja lahko tako dolžina in način upoštevanja delovne dobe kot odmerni odstotek, saj oboje ustreza zakonskemu pojmu "višina dodatka" iz 129. člena ZDR-1. Dodatek za delovno dobo se na podlagi 48. člena kolektivne pogodbe prizna le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nepodaljšljivost roka
Glede na to, da se v skladu z drugim odstavkom 62. člena KZ-1 sme pogojno obsodbo v primeru neizpolnitve obveznosti preklicati najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, preizkusna doba pa je potekla 4. 3. 2018 in ko obsojencu roka za izpolnitev obveznosti v skladu z določbami 61. člena KZ-1 tudi ni več mogoče podaljšati, se izkaže kot brezpredmeten obsojenčev pritožbeni predlog, da mu sodišče ponovno izreče pogojno kazen in podaljša rok za izpolnitev obveznosti.
V vtoževanem obdobju med strankama ni bilo sklenjene pogodbe o uporabi avtorskih del ali gospodarske pogodbe, niti ni bilo dogovora o mesečni zapadlosti obveznosti tožene stranke. Ker obveznost nima občasne narave, ni podlage za uporabo triletnega zastaralnega roka.
Ob odsotnosti kakršnihkoli podatkov o dejanskem dolgotrajnem pogodbenem razmerju je sodišče v konkretnih okoliščinah primera primorano zapolniti tarifno praznino z določitvijo višine avtorskega nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP-B.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - odločanje po sodniku posamezniku
V sklepih z 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018 ne gre za odločanje o stroških postopka, pač pa za odločanje o taksni obveznosti, zato ne pride v poštev določilo druge alineje drugega odstavka 366.a člena ZPP, po kateri odloča o pritožbi zoper sklep senat, če gre za odločanje o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 EUR.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 3, 6.. ZSV-UPB2 člen 4, 100, 100/1, 100/3.. ZZZDR-UPB1 člen 124.
institucionalno varstvo - polnoletni otrok - preživninska obveznost
Glede na ZZZDR so polnoletni otroci k plačilu storitev institucionalnega varstva za starše zavezani glede na plačilno sposobnost, razen če je podan dejanski stan iz drugega odstavka 124. člena, torej ali je upravičenec polnoletnega otroka preživljal skladno s svojimi sposobnostmi. Odgovor na to vprašanje je pomemben v konkretnem primeru za ugotovitev ali sta tožeči stranki zavezanca za plačilo institucionalnega varstva za svojega očeta kot upravičenca.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZS člen 54, 54/1, 54/2. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - pristojnosti strokovnega sodelavca - pravica do zakonitega sodnika
Posamezna procesna dejanja lahko v okviru svoje pristojnosti izven glavne obravnave, kot je zaslišanje strank in prič, opravljajo strokovni sodelavci. Določbila prvega in drugega odstavka 54. člena ZS jasno določajo, da lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.
ZUJIK-UPB1 člen 85, 85/1, 85/2, 85/3, 86.. ZUP-UPB2 člen 7, 7/1, 9.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12.
samozaposleni v kulturi - prispevki za socialno varnost - dohodkovni cenzus - dohodek iz dejavnosti
Po 1. odstavku 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da jih ne uveljavljajo v škodo pravic drugih ali ne v nasprotju z javno koristjo. Če so torej podani pogoji za uveljavitev določene pravice, pa je upravičenec ne uveljavlja, ga je treba na to opozoriti in sočasno tudi na pravne posledice opustitve uveljavljanja določene pravice. Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP pa organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stranki mora torej biti dana možnost seznanitve z rezultatom ugotovitvenega postopka in izjave o relevantnih dejstvih in okoliščinah.
Po stališču pritožbenega sodišča se za dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi, ki imajo dohodek iz dejavnosti, lahko šteje le dohodek iz dejavnosti, od katerega se odšteje zakonsko predpisane dajatve in prejemke iz 3. odstavka 85. člena ZUJIK. Samozaposleni v kulturi s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna po ZUJIK pravico v tekočem letu uveljavlja med drugim pod pogojem, da mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Torej, da povprečje dohodkov iz preteklih zadnjih treh let ne presega vsote 12 bruto plač javnih uslužbencev v preteklem koledarskem letu, v obsegu osnovne plače, določene za 35. plačni razred. Po ZUJIK se izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja za vsako tekoče leto, in sicer na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let. Zakon izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa veže na dohodek upravičenca. Za samozaposlenega v kulturi, ki ima dohodek iz dejavnosti, torej na dohodek iz dejavnosti.
Pravdno sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo v upravnem postopku, in sicer zaradi načela prirejenosti in vezanosti, ki temelji na učinkih pravnomočnosti izrekov aktov upravnih organov.
starševsko varstvo - delo s krajšim delovnim časom - plačilo prispevkov
Tožničine sporne vloge, ki jo je vložila 29. 5. 2017 ni mogoče šteti kot nove vloge za priznanje vtoževane pravice. Iz komentarja k 66. členu ZUP izhaja, da se vloga presoja glede na zahtevek, ki ga stranka z njo uveljavlja oziroma glede na vsebino vloge, zato ni pomembno kako je stranka vlogo poimenovala. Ker se je torej postopek začel še v času veljavnosti ZSDP je potrebno glede na 113. člen ZSDP-1 navedeni postopek dokončati po določbah prejšnjega zakona, torej po določbah ZSDP. Ker tožena stranka o pravici po določbah ZSDP še ni odločala, je sodišče utemeljeno izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o bistvenosti besede "Vrtovčan" v znamki tožeče stranke, v obravnavanem primeru obstaja verjetnost zmede v javnosti zaradi enakosti ali podobnosti blaga in podobnosti med znamko/znakom tožeče stranke in znakom, ki ga uporablja tožena stranka, ne glede na dejstvo, da ima izraz "Vrtovčan" šibak razlikovalni učinek. Primerjana znaka sta namreč v bistvenem delu povsem enaka, razlike med njima pa so po ugotovitvah sodišča prve stopnje nebistvene. Slovenski potrošnik bi ob uporabi istega imena "Vrtovčan" za enako vrsto vina gotovo mislil, da oba proizvoda izvirata od istega proizvajalca. Nepravilno bi bilo zanemariti dejavnik podobnosti znamk v korist dejavnika, ki temelji na šibkem razlikovalnem učinku prejšnje znamke, saj to ne bi bilo v skladu z naravo celovite presoje, ki jo je treba napraviti pri presoji verjetnosti zmede v javnosti.
Ker se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno šele po izvedenem dokaznem postopku oziroma koncu glavne obravnave, je podana relativna bistvena kršitev navedene določbe v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožba izrecno uveljavlja.