IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018804
KZ-1 člen 86, 86/8. ZKP člen 402, 402/3.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - podaljšanje roka za izvršitev obveznosti - nepodaljšljivost roka
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je dvoletni rok iz osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v katerem lahko obsojenec izvrši delo v splošno korist, nepodaljšljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019146
OZ člen 131, 131/1, 171, 381, 963. ZPP člen 204, 216, 347, 347/4, 347/5, 358, 358/1.
regresni zahtevek - subrogacija zavarovalnice - ugovor slabega pravdanja - obvestitev drugega o pravdi - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbena obravnava - odmera odškodnine po prostem preudarku - škoda - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker v tej zadevi, kljub izvedenim dokazom, ni mogoče natančno ugotoviti, v kakšnem razmerju so protipravna ravnanja ene in druge stranke vplivala na nastanek škode (za natančno potrditev vzroka za blokado motorja in turbine bi bilo treba pregledati vozilo v razstavljenem stanju, slednje pa je bilo s strani oškodovanke nesporno že prodano pred izvedbo dokaza z izvedencem), je pritožbeno sodišče na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin konkretnega primera (171. člen OZ) delež ocenilo po prostem preudarku. Za to je imelo zadostno trditveno podlago.
Tožena stranka (kot regresni zavezanec) ne sme nositi posledic pravdanja tožeče stranke pred okrajnim sodiščem v tej zadevi, saj je dokazni postopek, izveden pred pritožbenim sodiščem, potrdil, da bi tožena stranka s pristopom v odškodninsko pravdo (kot stranski intervenient) s svojimi ugovori lahko vplivala na drugačen izid.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022999
ZKP člen 357, 357/1-3. KZ-1 člen 196, 196/1. ZDR-1 člen 217, 217/1-27.
kršitev temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - zavrnilna sodba
V konkretni zadevi se dejstva, ki jih vsebuje opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, prekrivajo z opisom dejanja prekrška iz pravnomočne odločbe o prekršku, za katerega sta bila obdolženec in obdolžena pravna oseba že obravnavana in pravnomočno kaznovana. Izdaja zavrnilne sodbe je zato pravilna in utemeljena na določbi 3. točke prvega odstavka 357. člena ZKP.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem, da obravnavani listini predstavljata ponudbo. To glede na tožbene navedbe niti za tožnika ne more biti sporno. Ta pa prav gotovo ne bi bila podana, če toženka ne bi štela, da njena obveznost do tožnika obstoji. Zato ne more biti dvoma, da hkrati izkazujeta toženkino priznanje tožniku, da njena obveznost obstoji v smislu 341. člena OZ. Da je temu tako izhaja tudi iz dejstva, da je toženka tožniku za obravnavani zavarovalni primer plačala zavarovalnino v višini 3.406,21 EUR, kar med strankama, glede na njune v izpodbijani sodbi povzete navedbe, ni sporno.
ZFPPIPP člen 256, 329, 331, 331/2, 346, 410, 410/2.
unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - razdelitvena masa - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja rabljenega osebnega avtomobila - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - naloge stečajnega sodišča
Ker do sedaj unovčena stečajna masa ne zadošča za celotno poplačilo vseh prijavljenih terjatev v obsegu, kot je pojasnjeno zgoraj, so izpolnjeni pogoji za prodajo predlagane stečajne mase.
Odločitev, ko je sodišče prve stopnje povsem prepustilo način prodaje upravitelju, ni v skladu z zakonskimi določili o nalogah sodišča.
ZKP člen 358, 358-3. KZ-1 člen 37, 37/1, 235, 235/1.
oprostitev obtožbe - napeljevanje h kaznivemu dejanju - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Po obrazloženem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, tudi po oceni pritožbenega sodišča obstaja dvom o tem, ali je obdolženec storil v izreku prvostopenjske sodbe navedeno kaznivo dejanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje obdolženca v dvomu utemeljeno oprostilo obtožbe.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/5.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - prevzemanje novih obveznosti - potrošniški kredit - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Upnik je le dopolnil navedbe iz ugovora z dejstvi, ki mu ob vložitvi ugovora niti niso bila znana, pri čemer je še vedno uveljavljal isti ugovorni razlog; ob vložitvi ugovora pa ni bil v spis vložen še niti osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo petega odstavka 405. člena ZFPPIPP, ko je presojalo tudi ta dejstva, ki so postala del ugovora, dopolnjenega še pred narokom za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti.
Takrat, ko sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen že na podlagi enega sklopa dejstev (kredit pri banki X d. d.), ni nobenega razloga, da bi se ukvarjalo še z drugimi nesorazmernimi zadolževanji. Ta bi postala pomembna šele, če bi višje sodišče presodilo, da kredit pri banki X ni pomenil nesorazmernega zadolževanja.
Kredit je dolžnica najela le štiri mesece pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ko je bila globoko v dolgovih, kar navaja tudi sama. Ob dejstvu, da je imela nizko plačo, po njenih navedbah manjšo tudi zaradi bolniške odsotnosti, ji je bilo takrat jasno ali bi ji vsaj moralo biti jasno, da tega kredita ne bo mogla poplačati.
Le če bi ves prejeti kredit porabila za poplačilo upnikov, bi se s tem njene obveznosti le spremenile na upniški strani, ne bi pa prišlo do novega zadolževanja.
Za prevzemanje nesorazmernih obveznosti je v razmerju do upnikov odgovorna le dolžnica, ki se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s prelaganjem odgovornosti na banko. Le če bi bila banka tista, ki bi (edina) vložila ugovor proti odpustu obveznosti, bi bili ti razlogi lahko upoštevni, saj takega kreditodajalca ni treba varovati pred lahkomiselnostjo dolžnika.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 233, 233/7, 233/8.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - posebna stečajna masa - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - poplačilo ločitvenega upnika - predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka - vračilo predujma
Tudi če se bo lahko poplačalo le pritožnika (ločitvenega upnika), je bilo treba opraviti preizkus terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, zato po oceni višjega sodišča tudi ti stroški predstavljajo stroške v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, brez oprave teh dejanj pa ni mogoče končati stečajnega postopka. Iz sklepa o preizkusu terjatev je razvidno, da je upravitelj preizkusil le 6 terjatev, od tega dve terjatvi pritožnika, zato se v tem primeru vprašanje potrebnosti in smiselnosti preizkusa vseh terjatev ne postavlja. Ker je upravitelj preizkusil terjatve, mu za to pripada nagrada.
ZFPPIPP člen 400. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - nagrada za delo upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - dejanski obseg opravljenega dela - vsebina rednih poročil - odgovor na ugovor
Iz rednih poročil upravitelja izhaja, da je postopek odpusta obveznosti potekal brez posebnosti, dolžnik je svoje obveznosti izpolnjeval. Ni bila potrebna kakšna dodatna, izredna aktivnost upravitelja v zvezi z odpustom obveznosti. Odgovor zoper dolžnikov ugovor zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja ni bil takšen, da bi bil upravitelj upravičen do višjega nadomestila od minimalnega letnega zneska.
prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje davčne zatajitve
Sodišče prve stopnje preseže okvir obtožbe oziroma prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete, ali, če sodišče prve stopnje ne reši v celoti predmeta obtožbe, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018710
ZIZ člen 15, 16, 16-2, 16-3, 16-4, 16-5, 56, 56/1. ZPP člen 328, 328/1, 332, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 390, 390/1, 390/2, 408, 408/1, 408/2.
izterjava preživnine - ugovor po izteku roka - poplačilo terjatve - več upnikov - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - osebni stečaj nad dolžnikom - prijava terjatve v stečaju - nedovoljena pritožba - neupravičena oseba - očitna pisna pomota - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - sklep o začasni odredbi - pravnomočna odločitev - prednostne terjatve - terjatev iz naslova zakonite preživnine - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti
Četudi je dolžnik dejansko dolžan po sklepu o začasni odredbi plačevati na račun zakonite zastopnice mesečno preživnino tudi za mld. A. A., je sodišče postopalo pravilno, ko te dolžnikove preživninske obveznosti ni upoštevalo pri presoji, ali je dolžnik že v celoti poplačal izterjevano terjatev. Predmetna izvršba namreč ni bila dovoljena za izterjavo terjatve mld. A. A. po navedenem sklepu o začasni odredbi.
neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo takse kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe - zakonski rok - nedopustna pritožba - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - postulacijska sposobnost - pravica do pravnega sredstva
Pritožbene navedbe, da je bila tožencu odvzeta pravica do sodnega varstva, je neutemeljena, saj je plačilo sodne takse za pritožbo zoper izpodbijana sklep in sodbo dopustna procesna predpostavka, katere toženec ni izpolnil, saj sodne takse ni plačal.
Tudi če bi šlo toženčevo pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki jo je vložil na Vrhovno sodišče RS, šteti kot revizijo, jo je sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo. Skladno s 87. členom ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Da bi toženec te pogoje izpolnjeval, ob vložitvi pritožbe ni izkazal.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - ugovorni postopek - prepoved spremembe na slabše
ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanja nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev podana po hitrem postopku - tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224.
spor majhne vrednosti - vročitev - osebna vročitev - fikcija vročitve - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina - zanikanje prejema - pavšalno zanikanje
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da stranka pisanja ni prejela za kaj takšnega ne zadošča.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - prostorska stiska
Prostorska stiska udeleženca, to je socialno varstvenega zavoda D.N.P.G., po ustaljeni sodni praksi ni pravno relevantno dejstvo, pri čemer je prvostopno sodišče v obravnavani postopek pritegnilo več socialno varstvenih zavodov, ki se soočajo z enakimi oziroma celo večjimi prostorskimi problemi, kot udeleženec.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1.
izvedenina - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega dela - ocena sodišča - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča. Izvedenec pa mora pojasniti in navesti, zakaj izdelavo izvida in mnenja šteje za zelo zahtevno.
Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specialistična znanja oziroma znanja za več področij in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
izvršba na nepremičnine - javna dražba - upnik kot kupec nepremičnine - oprostitev plačila varščine - rok za zahtevo
Ker zakonodajalec ni predpisal načina in roka, na katerega mora upnik izkazovati upravičenost do oprostitve plačila varščine, je podana pravna praznina, ki jo je sodišče druge stopnje zapolnilo z analogijo z ureditvijo, ki velja za ostale dražitelje. Po pojasnjenem mora upnik v istem časovnem okviru treh delovnih dni pred prodajnim narokom, kot velja za vse ostale potencialne dražitelje za izkazovanje plačila varščine, izkazati plačilo varščine ali navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje oprostitev plačila varščine po tretjem odstavku 185. člena ZIZ. V nasprotnem primeru preveri sodišče prve stopnje obstoj pogojev za oprostitev na podlagi podatkov v spisu in javno objavljenih podatkov v zemljiški knjigi tri delovne dni pred prodajnim narokom.
Tožnik je zaradi preživljanja otroka dolžan v polnosti izkoristiti svoj potencial in primarno poskrbeti za otrokove potrebe. Celoten sklop okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo sodišče (prenos poslovnih deležev na sina in izvenzakonsko partnerko, nakazilo družbi, sporazumno prenehanje delovnega razmerja v družbi, brezplačno opravljanje funkcije direktorja v več družbah), nakazuje tožnikovo izogibanje plačevanju dogovorjenih preživninskih obveznosti.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - podaljšanje roka za opravo procesnih dejanj - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - postopek z obdolžilnim predlogom
V skladu s 3. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 se glede rokov v postopku o prekršku uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ta pa v VIII. poglavju v členih 89 do 91 uzakonja procesni institut vrnitve v prejšnje stanje, ki obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sklep o varnostnem ukrepu ali vzgojnem ukrepu ali pa o odvzemu premoženjske koristi, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje tako, da bodisi napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v 8-ih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oz. odda pritožbo, o takšnem predlogu pa vselej odloča sodišče, pred katerim teče postopek. Povedano pomeni, da je ta procesni institut namenjen le obdolžencu, ne pa državnemu organu in izključno v primeru zamude glede vložitve napovedi pritožbe oz. pritožbe zoper sodbo in drugih v členu 89 ZKP navedenih primerih, zato je že iz tega razloga pritožbeno uveljavljani predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede zamude roka v zvezi z dopolnitvijo obdolžilnega predloga, neupošteven.
Glede na takšno poslovanje prekrškovnega organa, ki prvega sodišča tudi ni obvestil z zapleti v zvezi s pridobivanjem manjkajočih podatkov iz tujine in s tozadevnim podaljšanjem roka, je prvostopno sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je tako nepopoln obdolžilni predlog zavrglo, kar je v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno pojasnilo, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je takšen sklep prvostopnega sodišča obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka o prekršku (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1), česar pritožba tudi ni ustrezno argumentirala.
Ne glede na sprejeto odločitev prvostopnega sodišča pa je pojasniti, da sme kljub zavrženju obdolžilnega predloga prekrškovni organ vse do zastaranja prekrškovnega pregona vložiti nov obdolžilni predlog, saj za sklep o zavrženju obdolžilnega predloga ne velja ″ne bis in idem″ niti ″res iudicata″, kajti prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom sprejelo le procesno odločitev, ko je nepopoln obdolžilni predlog zavrglo, ni pa presojalo utemeljenosti tako vloženega obdolžilnega predloga, kar prekrškovnemu organu omogoča ponovno vložitev le-tega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00019719
ZNIRPJU člen 2, 2/1, 3, 3/2, 3/4. OZ člen 288, 299. ZOFVI člen 81, 81/1. ZZ člen 48, 48/2.
osebe javnega prava - osnovna šola - plača - plače javnih uslužbencev - odprava plačnih nesorazmerij - odprava nesorazmerij v osnovnih plačah - obseg sredstev za izplačilo plač - vračunavanje obresti in stroškov - zamuda dolžnika
26. tožnica je denarni znesek, ki je bil potreben za odpravo plačnih nesorazmerij, pravočasno zahtevala od tožene stranke, namreč 31. 1. 2014. Ker tožena stranka do 1. 3. 2014 potrebnega denarnega zneska ni izplačala, je bila s 1. 3. 2014 sama v zamudi (299. člen OZ).